Introduction: Lung cancer is the leading cause of cancer death, with wide variations in national survival rates. This study compares primary care system factors and primary care practitioners' (PCPs') clinical decision-making for a vignette of a patient that could have lung cancer in five Balkan region countries (Slovenia, Croatia, Bulgaria, Greece, Romania).
Methods: PCPs participated in an online questionnaire that asked for demographic data, practice characteristics, and information on health system factors. Participants were also asked to make clinical decisions in a vignette of a patient with possible lung cancer.
Results: The survey was completed by 475 PCPs. There were significant national differences in PCPs' direct access to investigations, particularly to advanced imaging. PCPs from Bulgaria, Greece, and Romania were more likely to organise relevant investigations. The highest specialist referral rates were in Bulgaria and Romania. PCPs in Bulgaria were less likely to have access to clinical guidelines, and PCPs from Slovenia and Croatia were more likely to have access to a cancer fast-track specialist appointment system. The PCPs' country had a significant effect on their likelihood of investigating or referring the patient.
Conclusions: There are large differences between Balkan region countries in PCPs' levels of direct access to investigations. When faced with a vignette of a patient with the possibility of having lung cancer, their investigation and referral rates vary considerably. To reduce diagnostic delay in lung cancer, direct PCP access to advanced imaging, availability of relevant clinical guidelines, and fast-track referral systems are needed.
Uvod: Pljučni rak je vodilni vzrok smrti zaradi raka, pri čemer se nacionalne stopnje preživetja zelo razlikujejo. Ta študija primerja dejavnike sistema primarnega zdravstvenega varstva (PZV) in klinično odločanje izvajalcev PZV v petih državah balkanske regije na primeru vinjete bolnika, ki bi lahko imel pljučnega raka.
Metode: Zdravniki PZV iz petih evropskih držav jugovzhodne regije (Slovenije, Hrvaške, Bolgarije, Grčije in Romunije) so izpolnili spletni vprašalnik, ki je zajemal njihove demografske značilnosti, značilnosti ambulante in zdravstvenega sistema. Udeleženci so bili pozvani, naj sprejmejo klinične odločitve za v obliki vinjete predstavljenega hipotetičnega bolnika, ki bi lahko imel pljučnega raka.
Rezultati: Anketo je izpolnilo 475 oseb. Statistično značilne razlike med državami so bile ugotovljene v neposrednem dostopu zdravnikov PZV do preiskav, zlasti zahtevnejših slikovnih preiskav. Zdravniki iz Bolgarije, Grčije in Romunije so se v primeru iz vinjete pogosteje odločili za ustrezne preiskave kot zdravniki iz Slovenije in Hrvaške. Najvišji stopnji napotitve k specialistu sta bili ugotovljeni v Bolgariji in Romuniji. Najslabša dostopnost kliničnih smernic je bila ugotovljena v Bolgariji. Najdostopnejši sistem hitre/prednostne diagnostične obravnave oz. napotitve pri sumu na raka je bil ugotovljen v Sloveniji in Hrvaški. Država je bila edini napovedni dejavnik za verjetnost napotitve bolnika na preiskave ali specialistično obravnavo v primeru klinične vinjete.
Zaključek: Med sodelujočimi državami balkanske regije obstajajo velike razlike v neposrednem dostopu zdravnikov PZV do preiskav. V primeru klinične vinjete bolnika z možnostjo pljučnega raka se stopnje odločanja za preiskave in napotitve pomembno razlikujejo po državah. Za zmanjšanje diagnostične zamude pri pljučnem raku je treba izboljšati neposredni dostop zdravnikov PZV do naprednih slikovnih preiskav, razpoložljivost ustreznih kliničnih smernic in uveljaviti hitre napotitvene sisteme.
Keywords: early diagnosis; gatekeeping; lung cancer; primary care.
© 2022 National Institute of Public Health, Slovenia, published by Sciendo.