Pojdi na vsebino

Krakovski gozd: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Ljuba24b (pogovor | prispevki)
pp
 
(4 vmesne redakcije 3 uporabnikov niso prikazane)
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Krakovski gozd''' je največji nižinski [[gozd]] v Sloveniji in [[mokrišče]], ki ga poplavlja reka [[Krka]]. Obsega 2400 ha. V središču gozda najdemo edini slovenski [[pragozd]]ni ostanek, ki je bil leta 1952 razglašen kot pragozdni rezervat, ki meri 40,5 ha. Z [[močvirje]]ma Trstenik in Valenčevka je edini ohranjeni sklenjeni poplavni gozd v Sloveniji, ki je ostanek nekdaj obširnih hrastovih gozdov med [[Sava|Savo]], Krko in [[Sotla|Sotlo]]. V njem prevladujejo [[hrast]] in [[dob (drevo)|dob]], uspevata pa tudi [[črna jelša]] ter [[beli gaber]].
'''Krakovski gozd''' je [[mokrišče]], ki ga poplavlja reka [[Krka]]. Njegov [[Naravovarstveni atlas|naravovarstveni]] pomen poudarjajo ogrožene nižje [[živali]], [[ribe]], [[dvoživke]] in še zlasti [[Ptica|ptice]], saj je s slovenskega Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk tu prisotnih kar 45 vrst.  


Krakovski gozd je ime dobil po mestni četrti [[Krakovo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leži severno od [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevice na Krki]], južno od [[Avtocesta A2|avtoceste A2]], vzhodno od [[Dobruška vas|Dobruške vasi]] in zahodno od [[Veliki Podlog|Velikega Podloga]].
Krakovski gozd obsega '''2400 ha'''. V središču gozda najdemo edini slovenski [[pragozd]]<nowiki/>ni ostanek, ki je bil leta [[1952]] razglašen kot pragozdni rezervat, ki meri 40,5 ha. Z močvirjema Trstenik in Valenčevka je edini ohranjeni sklenjeni poplavni gozd v Sloveniji, ki je ostanek nekdanjih obširnih hrastovih gozdov med Savo, Krko in Sotlo.


Človek je odločneje posegel v okolico Krakovskega gozda šele v zadnjih desetletjih s hidromelioracijami ob potokih [[Radulja]], [[Čolnišček]], [[Jk|Račna]], [[Senuša]] in na [[Šentjernejsko polje|Šentjernejskem polju]]. [[Močvirje Trstenik]] je na površini 30 ha zaščiten biotop nižinskih ptic in predstavlja v porečju Krke pomembno [[Drst|drstišče]] [[ščuke|ščuk]] in [[mrest]]išče [[Plavček (žaba)|žabe plavček]].  
Ob gozdu poteka 8 kilometrov dolga [[Resslova pot]], poimenovana po izumitelju ladijskega vijaka [[Josef Ressel|Josefu Resslu]], ki ga je preizkušal na Krki. V njem prevladujejo [[hrast]] in [[dob]], uspevata pa tudi [[črna jelša]] ter [[beli gaber]].


Njegov [[Varstvo okolja|naravovarstveni]] pomen poudarjajo ogrožene živali, [[ribe]], [[dvoživke]] in še zlasti [[Ptica|ptice]], saj je s slovenskega Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk tu prisotnih kar 45 vrst.  Za Krakovski gozd so značilne živali: [[črna štorklja]], [[mali klinkač]], [[srednji detel]], [[zelena žolna]], [[vijeglavka]], [[Pivka (ptič)|pivka]], [[barska žaba]], [[zelena krastača]] in [[močvirska rovka]]. Značilne rastline so [[Dacijski pljučnik|dacijski pljučnik,]] [[Barjanska vijolica|barjanska vijolica,]] [[ostri šaš]], [[vrbovolistna medvejka]] in [[močvirski tulipan]]. [[Slika:Krakovski gozd (2).jpg|thumb|right|250px|Pohod skozi Krakovski gozd]]
Krakovski gozd je ime dobil po mestni četrti [[Krakovo]] (zakaj?-razložiti!) v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Krakovski gozd leži severno od [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevice na Krki]], južno od [[Avtocesta A2|avtoceste A2]], vzhodno od [[Dobruška vas|Dobruške vasi]] in zahodno od [[Veliki Podlog|Velikega Podloga]].


Leta 1991 je med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]] na območju Krakovskega gozda prišlo do oboroženega spopada med enotami [[TO]] in [[JLA]].
Človek je odločneje posegel v okolico Krakovskega gozda šele v zadnjih desetletjih s hidromelioracijami ob potokih [[Radulja]], [[Čolnišček]], [[Jk|Račna]], [[Senuša]] in na [[Šentjernejsko poljež|Šentjernejskem polju]]. [[Močvirje Trstenik]] je na površini 30 ha zaščiten biotop nižinskih ptic in predstavlja v porečju Krke pomembno [[drstišče ščuk]] in [[mrestišče žabe plavček]].  


== Resslova pot ==
Za Krakovski gozd so značilne živali: [[črna štorklja]], [[orel klinkač]] ([[mali klinkač]]), [[srednji detel]], [[zelena žolna]], [[barska žaba]], [[zelena krastača]] in [[močvirska rovka]].
Ob Krakovskem gozdu poteka 8 kilometrov dolga [[Resslova pot]], poimenovana po izumitelju ladijskega vijaka [[Josef Ressel|Josefu Resslu]], ki ga je preizkušal na Krki, ko je bil zaposlen kot gozdarski inženir v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|kartuziji Pleterje]]. Resslova pot vas vodi po gozdni stezi, marsikje se preko brvi prečka vodo, ves čas pa jo obdajajo visoka, vitka drevesa, ki v višino merijo tudi do 40 metrov. Ob poti se lahko ves čas občuduje biotsko pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Zelo bogata je tudi podrast Krakovskega gozda, kjer rastejo številne zaščitene rastlinske vrste, med drugim [[močvirski tulipan]].



Značilne rastline so [[Dacijski pljučnik|Dacijski pljučnik,]] [[Barjanska vijolica|Barjanska vijolica,]] [[Ostri šaš]], [[Vrbovolistna medvejka]], [[Močvirski tulipan]][[Slika:Krakovski gozd (2).jpg|thumb|right|250px|Pohod skozi Krakovski gozd]]


Leta 1991 je med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]] na področju Krakovskega gozda prišlo do oboroženega spopada med enotami [[TO]] in [[JLA]].


== Viri==
== Viri==
Vrstica 22: Vrstica 16:
*[http://www.lepote-slovenije.si/krakovski-gozd/ Krakovski gozd]
*[http://www.lepote-slovenije.si/krakovski-gozd/ Krakovski gozd]
*[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/6E5E4FCD70F33F6AC12573830030BF65 Krakovski gozd]
*[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/6E5E4FCD70F33F6AC12573830030BF65 Krakovski gozd]

== Zunanje povezave ==
*[https://posavje.com/ponudba/resslova-pot-ob-krakovsem-pragozdu/ RESSLOVA POT OB KRAKOVSKEM PRAGOZDU]
*[https://www.lepote-slovenije.si/krakovski-gozd/ Lepote Slovenije]


{{Hidrografija Slovenije}}
{{Hidrografija Slovenije}}

Trenutna redakcija s časom 11:34, 2. julij 2023

Krakovski gozd je največji nižinski gozd v Sloveniji in mokrišče, ki ga poplavlja reka Krka. Obsega 2400 ha. V središču gozda najdemo edini slovenski pragozdni ostanek, ki je bil leta 1952 razglašen kot pragozdni rezervat, ki meri 40,5 ha. Z močvirjema Trstenik in Valenčevka je edini ohranjeni sklenjeni poplavni gozd v Sloveniji, ki je ostanek nekdaj obširnih hrastovih gozdov med Savo, Krko in Sotlo. V njem prevladujejo hrast in dob, uspevata pa tudi črna jelša ter beli gaber.

Krakovski gozd je ime dobil po mestni četrti Krakovo v Ljubljani. Leži severno od Kostanjevice na Krki, južno od avtoceste A2, vzhodno od Dobruške vasi in zahodno od Velikega Podloga.

Človek je odločneje posegel v okolico Krakovskega gozda šele v zadnjih desetletjih s hidromelioracijami ob potokih Radulja, Čolnišček, Račna, Senuša in na Šentjernejskem polju. Močvirje Trstenik je na površini 30 ha zaščiten biotop nižinskih ptic in predstavlja v porečju Krke pomembno drstišče ščuk in mrestišče žabe plavček.  

Njegov naravovarstveni pomen poudarjajo ogrožene živali, ribe, dvoživke in še zlasti ptice, saj je s slovenskega Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk tu prisotnih kar 45 vrst.  Za Krakovski gozd so značilne živali: črna štorklja, mali klinkač, srednji detel, zelena žolna, vijeglavka, pivka, barska žaba, zelena krastača in močvirska rovka. Značilne rastline so dacijski pljučnik, barjanska vijolica, ostri šaš, vrbovolistna medvejka in močvirski tulipan.

Pohod skozi Krakovski gozd

Leta 1991 je med slovensko osamosvojitveno vojno na območju Krakovskega gozda prišlo do oboroženega spopada med enotami TO in JLA.

Resslova pot

[uredi | uredi kodo]

Ob Krakovskem gozdu poteka 8 kilometrov dolga Resslova pot, poimenovana po izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu, ki ga je preizkušal na Krki, ko je bil zaposlen kot gozdarski inženir v kartuziji Pleterje. Resslova pot vas vodi po gozdni stezi, marsikje se preko brvi prečka vodo, ves čas pa jo obdajajo visoka, vitka drevesa, ki v višino merijo tudi do 40 metrov. Ob poti se lahko ves čas občuduje biotsko pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Zelo bogata je tudi podrast Krakovskega gozda, kjer rastejo številne zaščitene rastlinske vrste, med drugim močvirski tulipan.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]