Pojdi na vsebino

Svetozar Ilešič: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Rokosowski (pogovor | prispevki)
2.091 urejanj
dodal podatke in stilistično popravil tekst, prevsem po Sloveniki
Signal (pogovor | prispevki)
2.055 urejanj
 
(20 vmesnih redakcij 9 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{infopolje Znanstvenik
{{Infopolje Oseba}}
| nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|slovenska]]
| fields = [[geografija]]
}}
'''Svetozar Ilešič''', [[Slovenci|slovenski]] [[geograf]], * [[8. junij]] [[1907]], [[Ljubljana]], † [[4. februar]] [[1985]], Ljubljana.
'''Svetozar Ilešič''', [[Slovenci|slovenski]] [[geograf]], * [[8. junij]] [[1907]], [[Ljubljana]], † [[4. februar]] [[1985]], Ljubljana.


Bil je drugi upravnik [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta SAZU]] ter dolgoletni predstojnik [[Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani]], pa tudi član več domačih in tujih univerz. Poleg pomembnih znanstvenih del je tudi avtor šolskih geografskih učbenikov. Zagovarjal je enotno, kompleksno [[geografija|geografijo]].
Ilešič je bil drugi upravnik [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta SAZU]] ter predstojnik [[Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani]], pa tudi član več domačih in tujih univerz. Poleg pomembnih znanstvenih del je tudi avtor šolskih geografskih učbenikov. Zagovarjal je enotno, kompleksno [[geografija|geografijo]]. Njegova sinova sta Mirko in Marko Ilešič. Pokopan je v družinski grobnici na Žalah.


== Življenje in delo ==
== Življenje in delo ==
Rodil se je skupaj s svojim dvojčkom in dvojčico Ivanom in Nikito. Oče mu je bil literarni zgodovinar [[Fran Ilešič]], mati mu je bila Ana (rojena Kralj).


Svetozar Ilešič je leta 1930 diplomiral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] iz geografije in [[zgodovina|zgodovine]]. Doktorat z naslovom ''Kmetska naselja na Gorenjskem'' je uspešno zagovarjal tri leta kasneje. Od leta 1940 dalje je bil [[docent]], [[izredni profesor]] med letoma 1947 in 1950 ter odtlej [[redni profesor]]. Med letoma 1950 in 1952 je bil prorektor [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], v bližnjih obdobjih pa tudi [[dekan (šolstvo)|dekan]] [[Prirodoslovno-matematična fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno-matematične fakultete]],1960–63 pa prvi predstojnik Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani za [[Anton Melik|Antonom Melikom]], ki ga je po negovi smrti nasledil tudi kot upravnik (1967–81) tedanjega [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta]] [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti (]]1976 je bil ta imenovan po Meliku), nato pa je bil do 1983 še predsednik njegovega znanstvenega sveta. [[SAZU]] ga je leta 1967 sprejela za svojega dopisnega člana, za rednega pa tri leta kasneje (1970). Postal je tudi zunanji član [[Poljska akademija znanosti|Poljske akademije znanosti]] (1980). 1973-76 je vodil tudi Inštitut za raziskovanje Krasa v Postojni.
Svetozar Ilešič je leta 1930 diplomiral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] iz geografije in [[zgodovina|zgodovine]]. Doktorat z naslovom ''Kmetska naselja na Gorenjskem'' je uspešno zagovarjal tri leta kasneje. Takoj po disertaciji je postal asistent [[Anton Melik|Antona Melika]], ki ga je v letih 1936/37 poslal na študijsko izpopolnjevanje v Francijo. Leta 1940 je postal [[docent]], [[izredni profesor]] 1947 in 1950 [[redni profesor]]. Med letoma 1950 in 1952 je bil prorektor [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], v bližnjih obdobjih pa tudi [[dekan (šolstvo)|dekan]] [[Prirodoslovno-matematična fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno-matematične fakultete]], 1960–63 pa prvi predstojnik Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani za Melikom, katerega je po njegovi smrti nasledil tudi kot upravnik (1967–81) tedanjega [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta]] [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (leta 1976 je bil ta imenovan po Meliku), nato pa je bil do 1983 še predsednik njegovega znanstvenega sveta. SAZU ga je leta 1967 sprejela za svojega dopisnega člana, za rednega pa tri leta kasneje (1970). Postal je tudi zunanji član [[Poljska akademija znanosti|Poljske akademije znanosti]] (PAN, 1980). 1973–76 je vodil še Inštitut za raziskovanje Krasa SAZU v Postojni ter ustanovil Svet za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU.


Ilešičevo znanstveno raziskovanje je bilo pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] usmerjeno zlasti v [[družbena geografija|družbeno geografijo]] [[Slovenija|Slovenije]], po njej pa v [[zgodovinska geografija|zgodovinsko geografijo]] agrarnih pokrajin v Sloveniji, ki je bistveno pomagala pri uveljavitvi [[geografija v Sloveniji|slovenske geografije]] na svetovni ravni z njegovim delom ''Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem'' (prevedeno v nemščino 1959). Preučeval je tudi [[fizična geografija|fizičnogeografska]] vprašanja in metodologijo ter teorijo sodobne geografske znanosti. Ravno tako je pomembna njegova regionalizacijska shema (po funkcijskem načelu) za Slovenijo in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] ter pedagoška geografska literatura. Njegova predavanja so potekala na mnogih univerzah doma in v tujini. V času svojega delovanja je bil dolga leta predsednik [[Geografsko društvo Slovenije|Geografskega društva Slovenije]] ter urednik [[Geografski vestnik|Geografskega vestnika]], [[Geografski zbornik|Geografskega zbornika]] in Krasoslovnega zbornika.
Ilešičevo znanstveno raziskovanje je bilo pred [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] usmerjeno zlasti v [[družbena geografija|družbeno geografijo]] [[Slovenija|Slovenije]], po njej pa v [[zgodovinska geografija|zgodovinsko geografijo]] agrarnih pokrajin v Sloveniji, ki je bistveno pomagala pri uveljavitvi [[geografija v Sloveniji|slovenske geografije]] na svetovni ravni z njegovim delom ''Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem'' (prevedeno v nemščino 1959). Preučeval je tudi [[fizična geografija|fizičnogeografska]] vprašanja in metodologijo ter teorijo sodobne geografske znanosti. Ravno tako je pomembna njegova regionalizacijska shema (po funkcijskem načelu) za Slovenijo in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] ter pedagoška geografska literatura. Njegova predavanja so potekala na mnogih univerzah doma in v tujini. Mdr. je bil predsednik [[Geografsko društvo Slovenije|Geografskega društva Slovenije]], 1961–67 član Komisije za metode ekonomske regionalizacije pri Mednarodni geografski zvezi, kasneje tudi predsednik jugoslovanskega zveznega komiteja za geografijo (1968–72). Bil je urednik ''[[Geografski vestnik|Geografskega vestnika]]'' (1959–72, glavni urednik), ''[[Geografski zbornik|Geografskega zbornika]]'' in ''Krasoslovnega zbornika''.


V enem največjih in najpomembnejših sodobnih slovenskih geografskih del ''Slovenija, pokrajine in ljudje'' (Ljubljana 1996) na 735 straneh je viden Ilešičev vpliv in vpliv njegovih pogledov na regionalizacijo Slovenije, kot si jo je zamislil v prispevku ''Redakcijska zasnova in struktura predvidene regionalnogeografske monografije Slovenije'' (''Geografski vestnik'' LIII, 1981). Skladno z njegovimi načeli o enotnosti geografije so tudi njegove regionalno geografske objave oz. monografije.
⚫
Za svojo znanstveno dejavnost je bil nagrajen med drugim s [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] leta 1952, s [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]] leta 1977 in čez tri leta z [[nagrada AVNOJ|nagrado AVNOJ]]. Po upokojitvi leta 1975 je bil med prvimi razglašen za zaslužnega profesorja ljubljanske, 1982 pa še za častnega doktorja [[Univerza v Mariboru|mariborske univerze]].


⚫
Za svojo znanstveno dejavnost je bil nagrajen med drugim s [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] leta 1952, s [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]] leta 1977 in 1979 z [[nagrada AVNOJ|nagrado AVNOJ]]. Po upokojitvi leta 1975 je bil med prvimi razglašen za [[zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]] ljubljanske, 1982 pa še za [[častni doktor|častnega doktorja]] [[Univerza v Mariboru|mariborske univerze]]. Postal je tudi častni predsednik Geografskega društva Slovenije ter častni član različnih društev v Sloveniji in tujini.
'''DELA:''' ''Gospodarska in politična geografija sveta'' (1947, 1966-7.izd.); študija ''Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem'' (1950); ''Gospodarska geografija sveta I: Amerika'' (1952); ''II: Afrika, Južna Azija, Avstralija z Oceanijo in južnim polarnim svetom'' (1957); Ekonomska regionalna geografija sveta (1963); ''Obča geografija'' (1967); ''Pogledi na geografijo'' (1979).


⚫
== Dela ==
[[Zveza geografskih društev Slovenije]] je v spomin Svetozarju Ilešiču na obletnico njegove smrti leta 1999 odkrila spominsko ploščo na njegovem domu v Ljubljani.


* ''Gospodarska in politična geografija sveta'' (1947, 1966–7.izd.)
⚫
== Viri ==
* študija ''Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem'' (1950)
* ''Gospodarska geografija sveta I: Amerika'' (1952); ''II: Afrika, Južna Azija, Avstralija z Oceanijo in južnim polarnim svetom'' (1957)
* Ekonomska regionalna geografija sveta (1963)
* ''Obča geografija'' (1967)
* ''Pogledi na geografijo'' (1979).


Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani organizira redno letno znanstveno srečanje Ilešičeve dneve. [[Zveza geografskih društev Slovenije]] je v spomin Ilešiču leta 1999 odkrila spominsko ploščo na njegovem domu na Trstenjakovi ulici 9 v Ljubljani. Zveza geografov Slovenije podeljuje Ilešičevo priznanje za pomembne dosežke in za življenjsko delo na področju pedagogike geografije.
⚫
* Vrišer, I., 1985. ''Slovenski geografi ob smrti akademika profesorja dr. Svetozarja Ilešiča''. Geografski vestnik, let. 57.
⚫
* ''Zveza geografskih društev Slovenije''. 13. 4. 2006. URL: http://www.zrc-sazu.si/ZGDS/4-6-1999.htm


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih geografov]]
* [[seznam slovenskih geografov]]
* [[seznam slovenskih akademikov]]
* [[seznam slovenskih akademikov]]
Vrstica 29: Vrstica 38:
* [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
* [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
* [[seznam članov Poljske akademije znanosti]]
* [[seznam članov Poljske akademije znanosti]]

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Viri ==

⚫
* Vrišer, I., 1985. ''Slovenski geografi ob smrti akademika profesorja dr. Svetozarja Ilešiča''. Geografski vestnik, let. 57.
⚫
* ''Zveza geografskih društev Slovenije''. 13. 4. 2006. URL: http://www.zrc-sazu.si/ZGDS/4-6-1999.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060409152755/http://www.zrc-sazu.si/ZGDS/4-6-1999.htm |date=2006-04-09 }}

{{-}}
{{-}}

{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}


{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Ilešič, Svetozar}}
{{DEFAULTSORT:Ilešič, Svetozar}}

⚫
[[Kategorija:Rojeni leta 1907]]
⚫
[[Kategorija:Umrli leta 1985]]
⚫
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski geografi]]
[[Kategorija:Slovenski geografi]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Prejemniki nagrade AVNOJ]]
⚫
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
⚫
[[Kategorija:Člani Poljske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani]]
⚫
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
⚫
[[Kategorija:Člani Poljske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Dekani Prirodoslovno-matematične fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Dekani Prirodoslovno-matematične fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
⚫
[[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]]
⚫
[[Kategorija:Prejemniki nagrade AVNOJ]]
[[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Mariboru]]
⚫
[[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]

Trenutna redakcija s časom 20:29, 17. oktober 2023

Svetozar Ilešič
Portret
Rojstvo8. junij 1907({{padleft:1907|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2]
Ljubljana[2]
Smrt5. februar 1985({{padleft:1985|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[3] (77 let)
Ljubljana
NarodnostSlovenija slovenska
Področjageografija

Svetozar Ilešič, slovenski geograf, * 8. junij 1907, Ljubljana, † 4. februar 1985, Ljubljana.

Ilešič je bil drugi upravnik Geografskega inštituta SAZU ter predstojnik Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, pa tudi član več domačih in tujih univerz. Poleg pomembnih znanstvenih del je tudi avtor šolskih geografskih učbenikov. Zagovarjal je enotno, kompleksno geografijo. Njegova sinova sta Mirko in Marko Ilešič. Pokopan je v družinski grobnici na Žalah.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Rodil se je skupaj s svojim dvojčkom in dvojčico Ivanom in Nikito. Oče mu je bil literarni zgodovinar Fran Ilešič, mati mu je bila Ana (rojena Kralj).

Svetozar Ilešič je leta 1930 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz geografije in zgodovine. Doktorat z naslovom Kmetska naselja na Gorenjskem je uspešno zagovarjal tri leta kasneje. Takoj po disertaciji je postal asistent Antona Melika, ki ga je v letih 1936/37 poslal na študijsko izpopolnjevanje v Francijo. Leta 1940 je postal docent, izredni profesor 1947 in 1950 redni profesor. Med letoma 1950 in 1952 je bil prorektor Univerze v Ljubljani, v bližnjih obdobjih pa tudi dekan Prirodoslovno-matematične fakultete, 1960–63 pa prvi predstojnik Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani za Melikom, katerega je po njegovi smrti nasledil tudi kot upravnik (1967–81) tedanjega Geografskega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti (leta 1976 je bil ta imenovan po Meliku), nato pa je bil do 1983 še predsednik njegovega znanstvenega sveta. SAZU ga je leta 1967 sprejela za svojega dopisnega člana, za rednega pa tri leta kasneje (1970). Postal je tudi zunanji član Poljske akademije znanosti (PAN, 1980). 1973–76 je vodil še Inštitut za raziskovanje Krasa SAZU v Postojni ter ustanovil Svet za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU.

Ilešičevo znanstveno raziskovanje je bilo pred 2. svetovno vojno usmerjeno zlasti v družbeno geografijo Slovenije, po njej pa v zgodovinsko geografijo agrarnih pokrajin v Sloveniji, ki je bistveno pomagala pri uveljavitvi slovenske geografije na svetovni ravni z njegovim delom Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem (prevedeno v nemščino 1959). Preučeval je tudi fizičnogeografska vprašanja in metodologijo ter teorijo sodobne geografske znanosti. Ravno tako je pomembna njegova regionalizacijska shema (po funkcijskem načelu) za Slovenijo in Jugoslavijo ter pedagoška geografska literatura. Njegova predavanja so potekala na mnogih univerzah doma in v tujini. Mdr. je bil predsednik Geografskega društva Slovenije, 1961–67 član Komisije za metode ekonomske regionalizacije pri Mednarodni geografski zvezi, kasneje tudi predsednik jugoslovanskega zveznega komiteja za geografijo (1968–72). Bil je urednik Geografskega vestnika (1959–72, glavni urednik), Geografskega zbornika in Krasoslovnega zbornika.

V enem največjih in najpomembnejših sodobnih slovenskih geografskih del Slovenija, pokrajine in ljudje (Ljubljana 1996) na 735 straneh je viden Ilešičev vpliv in vpliv njegovih pogledov na regionalizacijo Slovenije, kot si jo je zamislil v prispevku Redakcijska zasnova in struktura predvidene regionalnogeografske monografije Slovenije (Geografski vestnik LIII, 1981). Skladno z njegovimi načeli o enotnosti geografije so tudi njegove regionalno geografske objave oz. monografije.

Za svojo znanstveno dejavnost je bil nagrajen med drugim s Prešernovo nagrado leta 1952, s Kidričevo nagrado leta 1977 in 1979 z nagrado AVNOJ. Po upokojitvi leta 1975 je bil med prvimi razglašen za zaslužnega profesorja ljubljanske, 1982 pa še za častnega doktorja mariborske univerze. Postal je tudi častni predsednik Geografskega društva Slovenije ter častni član različnih društev v Sloveniji in tujini.

Dela

[uredi | uredi kodo]
  • Gospodarska in politična geografija sveta (1947, 1966–7.izd.)
  • študija Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem (1950)
  • Gospodarska geografija sveta I: Amerika (1952); II: Afrika, Južna Azija, Avstralija z Oceanijo in južnim polarnim svetom (1957)
  • Ekonomska regionalna geografija sveta (1963)
  • Obča geografija (1967)
  • Pogledi na geografijo (1979).

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani organizira redno letno znanstveno srečanje Ilešičeve dneve. Zveza geografskih društev Slovenije je v spomin Ilešiču leta 1999 odkrila spominsko ploščo na njegovem domu na Trstenjakovi ulici 9 v Ljubljani. Zveza geografov Slovenije podeljuje Ilešičevo priznanje za pomembne dosežke in za življenjsko delo na področju pedagogike geografije.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ 2,0 2,1 Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  3. ↑ Encyklopedia PWN

Viri

[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Svetozar_Ilešič&oldid=6109442«