Pojdi na vsebino

Misisipi: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Xqbot (pogovor | prispevki)
Boti
95.072 urejanj
m robot Dodajanje: tk:Missisipi derýasy
Botopol (pogovor | prispevki)
Boti
53.152 urejanj
m izogib preusmeritvi predloge
 
(48 vmesnih redakcij 25 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{zapomen|ameriško zvezno državo|Misisipi (zvezna država)}}
{{zapomen|ameriško zvezno državo|Misisipi (zvezna država)}}
{{Infopolje Reka | river_name = Misisipi
{{Infopolje Reka | name = Misisipi
| image_name = Mississippi River map.png
| image = Mississippi River map.png
| caption = Zemljevid reke Misisipi
| image_caption = Zemljevid reke Misisipi
| origin = [[Jezero Itasca]]
| source1 = [[Jezero Itasca]]
| mouth = [[Mehiški zaliv]]
| mouth = [[Mehiški zaliv]]
| basin_countries = [[Združene države Amerike]] (98,5%) <br /> [[Kanada]] (1,5%)
| basin_countries = [[Združene države Amerike]] (98,5 %) <br /> [[Kanada]] (1,5 %)
| length = 3733 km
| length = 3733 km
| elevation = 450 m
| source1_elevation = 450 m
| discharge = [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolis]]: 210 m³/s<br />[[St. Louis, Misuri|Saint Louis]]: 5150 m³/s<br />[[Vicksburg, Misisipi|Vicksburg]]: 17.050 m³/s<br />[[Baton Rouge]]: 12.740 m³/s
| discharge1 = [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolis]]: 210 m³/s<br />[[St. Louis, Misuri|Saint Louis]]: 5150 m³/s<br />[[Vicksburg, Misisipi|Vicksburg]]: 17.050 m³/s<br />[[Baton Rouge]]: 12.740 m³/s
| watershed = 2.980.000 km²}}
| basin_size = 2.980.000 km²}}
'''Misisípi''' ({{jezik-en|Mississippi River}}) je 3778 [[kilometer|km]] dolga [[reka]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Skupaj s svojim še daljšim [[pritok]]om [[Missouri]]jem se združi v Missouri-Misisipi, najdaljši [[veletok]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]].
'''Misisípi''' ({{jezik-en|Mississippi River}}) je 3778 [[kilometer|km]] dolga [[reka]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Skupaj s svojim še daljšim [[pritok]]om [[Misuri (reka)|Misurijem]] se združi v Missouri-Misisipi, najdaljši [[veletok]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]].


Misisipi izvira v [[zvezna država ZDA|zvezni državi]] [[Minnesota]] in teče južno proti [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]], kjer oblikuje svojo [[delta|delto]].
Misisipi izvira v [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezni državi]] [[Minnesota]] in teče južno proti [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]], kjer oblikuje svojo [[Rečna delta|delto]].


[[Slika:Miss R dam 27.jpg|thumb|300px|Misisipi severno od St. Louisa]]
[[Slika:Miss R dam 27.jpg|thumb|300px|Misisipi severno od St. Louisa]]
== Rečni tok ==
== Rečni tok ==
Misisipi izvira v [[jezero|jezeru]] ''Itasca'' na severu Minnesote. Z [[Missouri]]jem in [[Meramac]]om se združi pri [[mesto|mestu]] [[St. Louis]] v zvezni državi [[Missouri (zvezna država)|Missouri]] in z [[Ohio (reka)|reko Ohio]] v [[Illinois]]u. Misisipi odvodnjava celotno področje med [[Skalno gorovje|Skalnim gorovjem]] na zahodu in [[Apalači]] na vzhodu, na severu do področja [[Velika jezera|Velikih jezer]]. Teče skozi ozemlja desetih [[zvezna država ZDA|ameriških zveznih držav]]: Minnesote, [[Wisconsin]]a, [[Iowa|Iowe]], Illinoisa, Missourija, [[Kentucky]]ja, [[Arkansas]]a, [[Tennessee]]ja, [[Mississippi (zvezna država|Misisipi]] in [[Louisiana|Louisiane]], preden se v [[delta Misisipija|delti Misisipija]] približno 160 km južno od [[New Orleans]]a izlije v Mehiški zaliv.
Misisipi izvira v [[jezero|jezeru]] ''Itasca'' na severu Minnesote. Z Misurijem in [[Meramac]]om se združi pri mestu [[St. Louis]] v zvezni državi [[Misuri]] in z [[Ohio (reka)|reko Ohio]] v [[Illinois]]u. Misisipi odvodnjava celotno območje med [[Skalno gorovje|Skalnim gorovjem]] na zahodu in [[Apalači]] na vzhodu, na severu do področja [[Velika jezera|Velikih jezer]]. Teče skozi ozemlja desetih ameriških zveznih držav: Minnesote, [[Wisconsin]]a, [[Iowa|Iowe]], Illinoisa, Missourija, [[Kentucky]]ja, [[Arkansas]]a, [[Tennessee]]ja, [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]] in [[Louisiana|Louisiane]], preden se v [[delta Misisipija|delti Misisipija]] približno 160 km južno od [[New Orleans]]a izlije v Mehiški zaliv.


Reka Misisipi je od [[Minneapolis]]a navzdol plovna. Plovna pot, katero s posebnimi čolni vseskozi čistijo [[usedlina|rečnih usedlin]], je večinoma globoka do okoli treh metrov in pol (10-12 [[čevelj (dolžinska mera)|čevljev]]). V eni uri Misisipi v rečni delti naplavi okoli [[1 E4 kg|40 ton]] usedlin. Najgloblje mesto je pri [[Baton Rouge]]u, kjer globina seže malo prek 60 m (198 čevljev). Od tam je prevozna tudi za [[morska plovba|morska plovila]]. Prek ''Intracoastal Waterway'' in ''Illinois Waterway'' je mogoča vodna povezava s področjem Velikih jezer.
Reka Misisipi je od [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolisa]] navzdol plovna. Plovna pot, katero s posebnimi čolni vseskozi čistijo [[usedlina|rečnih usedlin]], je večinoma globoka do okoli treh metrov in pol (10-12 [[čevelj (dolžinska mera)|čevljev]]). V eni uri Misisipi v rečni delti naplavi okoli [[1 E4 kg|40 ton]] usedlin. Najgloblje mesto je pri [[Baton Rouge]]u, kjer globina seže malo prek 60 m (198 čevljev). Od tam je prevozna tudi za [[morska plovba|morska plovila]]. Prek ''Intracoastal Waterway'' in ''Illinois Waterway'' je mogoča vodna povezava s področjem Velikih jezer.

===Porečje===
Misisipi ima četrto največje [[povodje]] na svetu, ki pokriva 3.220.000&nbsp;km² in obsega cele ali dele 32 ameriških zveznih držav in dveh kanadskih provinc. Ta površina predstavlja 40 % ozemlja celinskih ZDA. Najvišja točka porečja je [[Mount Elbert]] (4.400 mnm), najvišja gora [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]], najnižja pa [[Mehiški zaliv]].<ref>{{navedi splet|title=Mount Elbert, Colorado|url=http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=5736|publisher=Peakbagger|accessdate=21. maja 2014}}</ref> V zaliv se izliva kakšnih 160&nbsp;km južno od New Orleansa. Reka je tako od izvira do izliva dolga 3770&nbsp;km, voda pa od izvira do izliva povprečno priteče v 90. dneh.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nps.gov/miss/features/factoids/|title=General Information about the Mississippi River|publisher=National Park Service|work=Mississippi National River and Recreation Area|year=2004|accessdate=15. julija 2006}}</ref>

Povprečni letni pretok Misisipija je med 7.000 in 20.000&nbsp;m³/s,<ref name="mississippirivercfs">{{navedi splet |url=http://www.americaswetlandresources.com/background_facts/detailedstory/MississippiRiverAnatomy.html |title=Americas Wetland: Resource Center |publisher=Americaswetlandresources.com |date=4. november 1939 |accessdate=6. novembra 2010 |archive-date=2013-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130426091139/http://www.americaswetlandresources.com/background_facts/detailedstory/MississippiRiverAnatomy.html |url-status=dead }}</ref> kar ga uvršča na peto mesto med najbolj pretočnimi rekami na svetu. Kljub visokemu mestu na lestvici pa povprečni letni pretok Misisipija dosega le 8 % pretoka [[Amazonka|Amazonke]].<ref>{{cite journal | title = Hydrologie du bassin de l'Amazone | journal = Grands Bassins Fluviaux, Paris | date = 22-24 November 1993| id = | url = http://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/colloques2/42687.pdf | format = PDF | accessdate =11. januarja 2012}}</ref>


== Izvir ==
== Izvir ==
Vrstica 25: Vrstica 30:


== Etimologija ==
== Etimologija ==

Ni sicer znano od kod pride ime »Misisipi«, vendar obstaja več možnosti. Morda izvira iz [[algonkinski jeziki|algonkinskega jezika]] in pomeni »oče rek« ali »oče vodovja«. Druga možnost bi bila beseda »''mesipi''«, ki v jeziku ljudstva [[Odžibva]] pomeni »velika reka«.
Ni sicer znano od kod pride ime »Misisipi«, vendar obstaja več možnosti. Morda izvira iz [[algonkinski jeziki|algonkinskega jezika]] in pomeni »oče rek« ali »oče vodovja«. Druga možnost bi bila beseda »''mesipi''«, ki v jeziku ljudstva [[Odžibva]] pomeni »velika reka«.


Vrstica 59: Vrstica 63:


== Večja mesta vzdolž reke ==
== Večja mesta vzdolž reke ==
{| class="wikitable"
* [[Minneapolis]] ([[Minnesota]])
|-
* [[Saint Paul (Minnesota)|St. Paul]] ([[Minnesota]])
! Metropolitanska površina
* [[St. Louis]] ([[Missouri (zvezna država)|Missouri]])
! Prebivalcev
* [[Davenport (Iowa)|Davenport]] ([[Iowa]])
|-
* [[Memphis (Tennessee)|Memphis]] (Tennessee)
| [[Minneapolis-Saint Paul]]
* [[Baton Rouge]] ([[Louisiana]])
| 3.615.901
* [[New Orleans]] ([[Louisiana]])
|-
| [[Greater St. Louis|St. Louis]]
| 2.900.605
|-
| [[Memphis metropolitan area|Memphis]]
| 1.316.100
|-
| [[New Orleans metropolitan area|New Orleans]]
|1.214.932
|-
| [[Baton Rouge metropolitan area|Baton Rouge]]
| 802.484
|-
| [[Quad Cities|Quad Cities, IA-IL]]
| 382.630
|-
| [[St. Cloud metropolitan area|St. Cloud, MN]]
| 189.148
|-
| [[La Crosse Metropolitan Area|La Crosse, WI]]
| 133.365
|-
| [[Cape Girardeau – Jackson metropolitan area|Cape Girardeau–Jackson MO-IL]]
| 96.275
|-
| [[Dubuque County, Iowa|Dubuque, IA]]
| 93.653
|}


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==


Od leta [[700]] do približno [[1600]] se je ob Misisipiju razprostirala tako imenovana [[Misisipijska kultura|Misisipska kultura]].
Od leta 700 do približno 1600 se je ob Misisipiju razprostirala tako imenovana [[Misisipijska kultura|Misisipska kultura]].


Prvi Ervopejec, ki je odkril reko, je [[8. maj]]a [[1541]] postal španski raziskovalec [[Hernando de Soto]]. Poimenoval jo je ''Rio de Espiritu Santo'' (špansko: ''Reka Svetega Duha''). Leta [[1673]] sta se [[Louis Joliet]] in [[Jacques Marquette]] odpravila na veliko odpravo po Misisipiju. [[René-Robert Cavelier, Sieur de La Salle]] je leta [[1683]] kot prvi Evropejec dosegel ustje reke.
Prvi Ervopejec, ki je odkril reko, je 8. maja 1541 postal španski raziskovalec [[Hernando de Soto]]. Poimenoval jo je ''Rio de Espiritu Santo'' (špansko: ''Reka Svetega Duha''). Leta 1673 sta se [[Louis Joliet]] in [[Jacques Marquette]] odpravila na veliko odpravo po Misisipiju. [[René-Robert Cavelier, Sieur de La Salle]] je leta 1683 kot prvi Evropejec dosegel ustje reke.


Reka je dolgo časa predstavljala zahodno mejo evropske poselitve današnjih [[Združene države Amerike|ZDA]]. [[Indijanci|Indijanska]] [[pleme]]na kot [[Čeroki]] so se selila zahodno od reke, tako da je bilo ozemlje na zahodu Misisipija dlje časa predvideno za [[indijanski reservat]].
Reka je dolgo časa predstavljala zahodno mejo evropske poselitve današnjih [[Združene države Amerike|ZDA]]. [[Indijanci|Indijanska]] [[pleme]]na kot [[Čeroki]] so se selila zahodno od reke, tako da je bilo ozemlje na zahodu Misisipija dlje časa predvideno za [[indijanski reservat]].
Vrstica 77: Vrstica 109:
Istočasno je bila ta reka najpomembnejša prometna povezava dežele. Pomembna je bila tako gospodarsko, kot v času [[ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] vojaško.
Istočasno je bila ta reka najpomembnejša prometna povezava dežele. Pomembna je bila tako gospodarsko, kot v času [[ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] vojaško.


Z letom [[1812]] je na rečni liniji med [[New Orleans]]om in [[Natchez]]om začel voziti ''New Orleans'', prvi [[Robert Fulton|Fultonov]] [[parnik]] z [[lopatasto kolo|lopatastim vodnim kolesom]]. Pet let pozneje je na reki plulo že 17 plovil na [[parni pogon]], leto pozneje že 31; leta 1820 je bilo ladij 69, do leta 1836 je število poskočilo na 381 in do leta 1850 na 740 parnikov. Večina ladij je plulo med New Orleansom in [[Louisville]]om, druge med New Orleansom in Natchezom. Te ladje so predvsem vozile [[bombaž]] v njuorleanško [[pristanišče]], od koder so ga z ladjami prevažali v Evropo. Manjši čolni so pluli navzgor po [[Yazoo]]ju in tam pošiljke bombaža prevzemali neposredno.
Z letom 1812 je na rečni liniji med [[New Orleans]]om in [[Natchez]]om začel voziti ''New Orleans'', prvi [[Robert Fulton|Fultonov]] [[parnik]] z [[lopatasto kolo|lopatastim vodnim kolesom]]. Pet let pozneje je na reki plulo že 17 plovil na [[parni pogon]], leto pozneje že 31; leta 1820 je bilo ladij 69, do leta 1836 je število poskočilo na 381 in do leta 1850 na 740 parnikov. Večina ladij je plulo med New Orleansom in [[Louisville]]om, druge med New Orleansom in Natchezom. Te ladje so predvsem vozile [[bombaž]] v njuorleanško [[pristanišče]], od koder so ga z ladjami prevažali v Evropo. Manjši čolni so pluli navzgor po [[Yazoo]]ju in tam pošiljke bombaža prevzemali neposredno.


Prva konkurenca za te ladje se je pojavila z izgradnjo [[železnica|železnice]]. Prva proga, ''[[Vicksburg]]-[[Jackson (Mississippi)|Jackson]]-Railroad'', je njihovo dejavnost začela prevzemati leta 1838.
Prva konkurenca za te ladje se je pojavila z izgradnjo [[železnica|železnice]]. Prva proga, ''[[Vicksburg]]-[[Jackson (Mississippi)|Jackson]]-Railroad'', je njihovo dejavnost začela prevzemati leta 1838.


Izvir Misisipija so iskali mnogi raziskovalci, denimo [[Zebulon Pike]], ki je na odpravo krenil decembra [[1805]]. Napačno je domneval, da je izvir veletoka jezero [[Leech]]. Pravi izvir reke, jezero Itasca, je šele leta [[1832]] odkril [[Henry Rowe Schoolcraft]] z drugimi.
Izvir Misisipija so iskali mnogi raziskovalci, denimo [[Zebulon Pike]], ki je na odpravo krenil decembra 1805. Napačno je domneval, da je izvir veletoka jezero [[Leech]]. Pravi izvir reke, jezero Itasca, je šele leta 1832 odkril [[Henry Rowe Schoolcraft]] z drugimi.


Reko so v svetovni [[literatura|literaturi]] proslavile predvsem zgodbe [[Mark Twain|Marka Twaina]] o [[Tom Sawyer|Tomu Sawyerju]] in [[Huckleberry Finn|Huckleberryju Finnu]].
Reko so v svetovni [[literatura|literaturi]] proslavile predvsem zgodbe [[Mark Twain|Marka Twaina]] o [[Tom Sawyer|Tomu Sawyerju]] in [[Huckleberry Finn|Huckleberryju Finnu]].


== Sklici in opombe ==
{{Sklici}}
{{Zbirka|Mississippi River|Misisipi}}
{{Zbirka|Mississippi River|Misisipi}}

{{normativna kontrola}}


[[Kategorija:Reke v Minnesoti]]
[[Kategorija:Reke v Minnesoti]]
Vrstica 91: Vrstica 127:
[[Kategorija:Reke v Iowi]]
[[Kategorija:Reke v Iowi]]
[[Kategorija:Reke v Illinoisu]]
[[Kategorija:Reke v Illinoisu]]
[[Kategorija:Reke v Missouriju]]
[[Kategorija:Reke v Misuriju]]
[[Kategorija:Reke v Kentuckyju]]
[[Kategorija:Reke v Kentuckyju]]
[[Kategorija:Reke v Arkansasu]]
[[Kategorija:Reke v Arkansasu]]
Vrstica 97: Vrstica 133:
[[Kategorija:Reke v Misisipiju]]
[[Kategorija:Reke v Misisipiju]]
[[Kategorija:Reke v Louisiani]]
[[Kategorija:Reke v Louisiani]]

{{Link FA|fr}}

[[af:Mississippirivier]]
[[am:ሚሲሲፒ ወንዝ]]
[[an:Río Misisipi]]
[[ang:Mississippi ēa]]
[[ar:نهر مسيسيبي]]
[[arz:نهر الميسيسيبى]]
[[az:Missisipi çayı]]
[[bat-smg:Mėsėsėpė (opė)]]
[[be:Рака Місісіпі]]
[[be-x-old:Місысыпі (рака)]]
[[bg:Мисисипи]]
[[bn:মিসিসিপি নদী]]
[[bo:སྨི་སེ་སེ་པེ་གཙང་པོ།]]
[[br:Mississippi (stêr)]]
[[bs:Mississippi (rijeka)]]
[[ca:Riu Mississipí]]
[[cs:Mississippi (řeka)]]
[[cv:Миссисипи (юханшыв)]]
[[cy:Afon Mississippi]]
[[da:Mississippifloden]]
[[de:Mississippi River]]
[[el:Μισισιπής (ποταμός)]]
[[en:Mississippi River]]
[[eo:Misisipo (rivero)]]
[[es:Río Misisipi]]
[[et:Mississippi]]
[[eu:Misisipi ibaia]]
[[fa:رودخانه میسیسیپی]]
[[fi:Mississippi (joki)]]
[[fiu-vro:Mississippi jõgi]]
[[fo:Mississippiá]]
[[fr:Mississippi (fleuve)]]
[[ga:Abhainn Mississippi]]
[[gd:Mississippi (abhainn)]]
[[gl:Río Mississippi]]
[[he:מיסיסיפי (נהר)]]
[[hif:Mississippi River]]
[[hr:Mississippi (rijeka)]]
[[ht:Misisipi (rivyè)]]
[[hu:Mississippi (folyó)]]
[[id:Sungai Mississippi]]
[[is:Mississippifljót]]
[[it:Mississippi (fiume)]]
[[ja:ミシシッピ川]]
[[jv:Kali Mississippi]]
[[ka:მისისიპი (მდინარე)]]
[[ko:미시시피 강]]
[[la:Flumen Mississippiense]]
[[lt:Misisipė (upė)]]
[[lv:Misisipi (upe)]]
[[mk:Мисисипи (река)]]
[[ml:മിസിസിപ്പി നദി]]
[[mn:Миссисипи мөрөн]]
[[ms:Sungai Mississippi]]
[[mwl:Riu Mississipi]]
[[nl:Mississippi (rivier)]]
[[nn:Mississippielva]]
[[no:Mississippi (elv)]]
[[oc:Mississipí (riu)]]
[[pl:Missisipi (rzeka)]]
[[pnb:دریائے مسیسپی]]
[[pt:Rio Mississípi]]
[[qu:Mississippi mayu]]
[[rm:Mississippi]]
[[ro:Fluviul Mississippi]]
[[ru:Миссисипи (река)]]
[[scn:Mississippi (ciumi)]]
[[sh:Mississippi (rijeka)]]
[[simple:Mississippi River]]
[[sk:Mississippi (rieka)]]
[[sq:Mississippi (lum)]]
[[sr:Мисисипи (река)]]
[[sv:Mississippifloden]]
[[sw:Mto Mississippi]]
[[ta:மிசிசிப்பி ஆறு]]
[[te:మిసిసిపీ నది]]
[[th:แม่น้ำมิสซิสซิปปี]]
[[tk:Missisipi derýasy]]
[[tl:Ilog Mississippi]]
[[tr:Mississippi Nehri]]
[[uk:Міссісіпі (річка)]]
[[ur:دریائے مسیسپی]]
[[vec:Mississippi]]
[[vi:Sông Mississippi]]
[[war:Salog Misisipi]]
[[zh:密西西比河]]
[[zh-yue:密西西比河]]

Trenutna redakcija s časom 20:46, 14. julij 2024

Za ameriško zvezno državo glej Misisipi (zvezna država).
Misisipi
Zemljevid reke Misisipi
Lokacija
DržaveZdružene države Amerike (98,5 %)
Kanada (1,5 %)
Fizične lastnosti
IzvirJezero Itasca
 ⁃ nadm. višina450 m
IzlivMehiški zaliv
Dolžina3733 km
Površina porečja2.980.000 km²
PretokMinneapolis: 210 m³/s
Saint Louis: 5150 m³/s
Vicksburg: 17.050 m³/s
Baton Rouge: 12.740 m³/s

Misisípi (angleško Mississippi River) je 3778 km dolga reka v ZDA. Skupaj s svojim še daljšim pritokom Misurijem se združi v Missouri-Misisipi, najdaljši veletok v Severni Ameriki.

Misisipi izvira v zvezni državi Minnesota in teče južno proti Mehiškem zalivu, kjer oblikuje svojo delto.

Misisipi severno od St. Louisa

Rečni tok

[uredi | uredi kodo]

Misisipi izvira v jezeru Itasca na severu Minnesote. Z Misurijem in Meramacom se združi pri mestu St. Louis v zvezni državi Misuri in z reko Ohio v Illinoisu. Misisipi odvodnjava celotno območje med Skalnim gorovjem na zahodu in Apalači na vzhodu, na severu do področja Velikih jezer. Teče skozi ozemlja desetih ameriških zveznih držav: Minnesote, Wisconsina, Iowe, Illinoisa, Missourija, Kentuckyja, Arkansasa, Tennesseeja, Misisipi in Louisiane, preden se v delti Misisipija približno 160 km južno od New Orleansa izlije v Mehiški zaliv.

Reka Misisipi je od Minneapolisa navzdol plovna. Plovna pot, katero s posebnimi čolni vseskozi čistijo rečnih usedlin, je večinoma globoka do okoli treh metrov in pol (10-12 čevljev). V eni uri Misisipi v rečni delti naplavi okoli 40 ton usedlin. Najgloblje mesto je pri Baton Rougeu, kjer globina seže malo prek 60 m (198 čevljev). Od tam je prevozna tudi za morska plovila. Prek Intracoastal Waterway in Illinois Waterway je mogoča vodna povezava s področjem Velikih jezer.

Porečje

[uredi | uredi kodo]

Misisipi ima četrto največje povodje na svetu, ki pokriva 3.220.000 km² in obsega cele ali dele 32 ameriških zveznih držav in dveh kanadskih provinc. Ta površina predstavlja 40 % ozemlja celinskih ZDA. Najvišja točka porečja je Mount Elbert (4.400 mnm), najvišja gora Skalnega gorovja, najnižja pa Mehiški zaliv.[1] V zaliv se izliva kakšnih 160 km južno od New Orleansa. Reka je tako od izvira do izliva dolga 3770 km, voda pa od izvira do izliva povprečno priteče v 90. dneh.[2]

Povprečni letni pretok Misisipija je med 7.000 in 20.000 m³/s,[3] kar ga uvršča na peto mesto med najbolj pretočnimi rekami na svetu. Kljub visokemu mestu na lestvici pa povprečni letni pretok Misisipija dosega le 8 % pretoka Amazonke.[4]

Izvir

[uredi | uredi kodo]
Izvir Misisipija v jezeru Itasca

V nasprotju z večino velikih rek izvirnica Misisipija ni ravno velika. Reka izvira iz jezera Itasca kot pet metrov širok potok. Jezero leži približno 47° 15' severne zemljepisne širine in 95° 12' zahodne dolžine, na nadmorski višini približno 450 m. Ker izvirsko jezero samo ne more biti izvir, saj se samo napaja iz pritokov, vidijo mnogi pravi izvir Misisipija v majhnem potočku nad jezero Itasca na nadmorski višini 512 m.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Ni sicer znano od kod pride ime »Misisipi«, vendar obstaja več možnosti. Morda izvira iz algonkinskega jezika in pomeni »oče rek« ali »oče vodovja«. Druga možnost bi bila beseda »mesipi«, ki v jeziku ljudstva Odžibva pomeni »velika reka«.

Iz besede »Misisipi« so izpeljani mnogi pojmi z vseh možnih področjih, kot npr. zvezna država Misisipi, misisipski aligator ali misisipski delta blues.

Pritoki

[uredi | uredi kodo]

Levi pritoki Misisipija so: St. Croix, Black River, Chippewa River, Rock River, Wisconsin River, Illinois, Kaskaskia River, Ohio, Hatschie River, Yazoo, Big Black River.

Desni pritoki: Minnesota, Root River, Turkey River, Iowa, Skunk River, Salt River, Missouri, St. Francis River, White River, Arkansas, Red River.

Večja mesta vzdolž reke

[uredi | uredi kodo]
Metropolitanska površina Prebivalcev
Minneapolis-Saint Paul 3.615.901
St. Louis 2.900.605
Memphis 1.316.100
New Orleans 1.214.932
Baton Rouge 802.484
Quad Cities, IA-IL 382.630
St. Cloud, MN 189.148
La Crosse, WI 133.365
Cape Girardeau–Jackson MO-IL 96.275
Dubuque, IA 93.653

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Od leta 700 do približno 1600 se je ob Misisipiju razprostirala tako imenovana Misisipska kultura.

Prvi Ervopejec, ki je odkril reko, je 8. maja 1541 postal španski raziskovalec Hernando de Soto. Poimenoval jo je Rio de Espiritu Santo (špansko: Reka Svetega Duha). Leta 1673 sta se Louis Joliet in Jacques Marquette odpravila na veliko odpravo po Misisipiju. René-Robert Cavelier, Sieur de La Salle je leta 1683 kot prvi Evropejec dosegel ustje reke.

Reka je dolgo časa predstavljala zahodno mejo evropske poselitve današnjih ZDA. Indijanska plemena kot Čeroki so se selila zahodno od reke, tako da je bilo ozemlje na zahodu Misisipija dlje časa predvideno za indijanski reservat.

Istočasno je bila ta reka najpomembnejša prometna povezava dežele. Pomembna je bila tako gospodarsko, kot v času ameriške državljanske vojne vojaško.

Z letom 1812 je na rečni liniji med New Orleansom in Natchezom začel voziti New Orleans, prvi Fultonov parnik z lopatastim vodnim kolesom. Pet let pozneje je na reki plulo že 17 plovil na parni pogon, leto pozneje že 31; leta 1820 je bilo ladij 69, do leta 1836 je število poskočilo na 381 in do leta 1850 na 740 parnikov. Večina ladij je plulo med New Orleansom in Louisvilleom, druge med New Orleansom in Natchezom. Te ladje so predvsem vozile bombaž v njuorleanško pristanišče, od koder so ga z ladjami prevažali v Evropo. Manjši čolni so pluli navzgor po Yazooju in tam pošiljke bombaža prevzemali neposredno.

Prva konkurenca za te ladje se je pojavila z izgradnjo železnice. Prva proga, Vicksburg-Jackson-Railroad, je njihovo dejavnost začela prevzemati leta 1838.

Izvir Misisipija so iskali mnogi raziskovalci, denimo Zebulon Pike, ki je na odpravo krenil decembra 1805. Napačno je domneval, da je izvir veletoka jezero Leech. Pravi izvir reke, jezero Itasca, je šele leta 1832 odkril Henry Rowe Schoolcraft z drugimi.

Reko so v svetovni literaturi proslavile predvsem zgodbe Marka Twaina o Tomu Sawyerju in Huckleberryju Finnu.

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Mount Elbert, Colorado«. Peakbagger. Pridobljeno 21. maja 2014.
  2. ↑ »General Information about the Mississippi River«. Mississippi National River and Recreation Area. National Park Service. 2004. Pridobljeno 15. julija 2006.
  3. ↑ »Americas Wetland: Resource Center«. Americaswetlandresources.com. 4. november 1939. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. aprila 2013. Pridobljeno 6. novembra 2010.
  4. ↑ »Hydrologie du bassin de l'Amazone« (PDF). Grands Bassins Fluviaux, Paris. 22.–24. november 1993. Pridobljeno 11. januarja 2012.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Misisipi
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Misisipi&oldid=6245231«