Pojdi na vsebino

Concorde: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: gl:Concorde
Shabicht (pogovor | prispevki)
 
(45 vmesnih redakcij 21 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{|{{Infobox aircraft begin
[[Slika:Concorde.planview.arp.jpg|thumb|right|300px]]
|name= Concorde
[[Letalo]] '''Concorde''' je bilo prvo operativno [[potniško letalo]], ki je letelo z [[nadzvočna hitrost|nadzvočno hitrostjo]]. Njegova potovalna hitrost je bila 2,04 [[Mach]]a, višina pa 17.700 metrov. Ima deltasto oblikovana krila. Concorde poganja motor s dodatnim izgorevanjem ([[afterburn]] motor), prvotno razvit za strateški [[bombnik]] [[Avro Vulcan]]. Komercialni leti pod družbama [[British Airways]] in [[Air France]], so potekali od [[21. januar]]ja [[1976]] do [[24. oktober|24. oktobra]] [[2003]].
|image=British Airways Concorde G-BOAC 03.jpg
|caption=
}}{{Infobox aircraft type
|type= Nadzvočno potniško letalo
|manufacturer= BAC (danes BAE Systems) <br />Sud-Aviation, Aérospatiale (danes EADS)
|designer=
|first flight= 2. marec 1969<ref>{{navedi splet |url=https://news.google.com/newspapers?id=KXoyAAAAIBAJ&pg=6573,360672 |title=Pilot Says Concorde Flight "Perfect" |work=Montreal Gazette |access-date=30 June 2011 |date=1 March 1969 |archive-date=14 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210414095431/https://news.google.com/newspapers?id=KXoyAAAAIBAJ&pg=6573,360672 |url-status=live}}</ref>
|introduction= 21. januar 1976
|retired= 26. november 2003
|status= umaknjen iz uporabe
|primary user= [[British Airways]]
|more users= Air France
|produced=
|number built= 20<ref>Towey 2007, p. 359.</ref><ref>{{navedi novice |url= http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/850899.stm |title= Ageing luxury jet |publisher=BBC News, 25 July 2000 |date= 25 July 2000}}</ref>
|unit cost= £ 23 milijonov leta 1977
|program cost=£ 1.3 milijarde<ref name=endofdream>{{navedi novice |url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1352927/Is-this-the-end-of-the-Concorde-dream.html |location=London |publisher=The Daily Telegraph, 16 August 2000 | first=Paul |last=Marston |title=Is this the end of the Concorde dream? |date=16 August 2000}}</ref>
|variants with their own articles=
}}
|}
[[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde (1969) - 53Fi1931 - cropped.jpg|sličica|300px|Concorde 001, 1969]]


[[Letalo]] '''Concorde''' je bilo drugo operativno [[nadzvočno potniško letalo]]. [[Hitrost zvoka|Nadzvočno hitrost]] je doseglo 1. oktobra 1968, dva meseca za [[Sovjetska zveza|sovjetskim]] [[Tupoljev Tu-144|Tu-144]]. Potovalna hitrost je bila 2,04 [[Mach]]a, višina pa 17.700 metrov. Ima deltasto oblikovana krila. Concorde poganja motor z dodatnim zgorevanjem (reakcijsko-raketni motor), prvotno razvit za strateški [[bombnik]] [[Avro Vulcan]]. Komercialni leti pod družbama [[British Airways]] in [[Air France]] so potekali od [[21. januar]]ja [[1976]] do [[24. oktober|24. oktobra]] [[2003]] (27 let), v primerjavi s samo sedmimi meseci komercialne uporabe Tu-144 (do 1. julija 1978).
Concorde je po številu smrti potnikov na prepeljani kilometer veljal za najvarnejše letalo vse do [[25. julij]]a 2000, ko je v nesreči v [[Pariz]]u umrlo vseh 9 članov posadke, 100 potnikov in 4 ljudje na tleh; pripomniti pa je treba, da flota letal [[Boeing 737]] v enem tednu prepelje več ljudi na km, kot jih je Concorde v vsej svoji zgodovini. Po krizi, ki je v letalski industriji nastala po [[11. september|11. septembru]] [[2001]], sta British Airways in Air France ta letala umaknila iz prometa in jih razstavila kot muzejske primerke. Ker bi bilo vzdrževanje teh letal izjemno drago, ni nikakršnega upanja, da bi katerega od njih še kdaj usposobili za kak polet.


Concorde je po številu smrti potnikov na prepeljani kilometer veljal za najvarnejše letalo vse do [[25. julij]]a 2000, ko je v nesreči v [[Pariz]]u umrlo vseh 9 članov posadke, 100 potnikov in 4 ljudje na tleh; pripomniti pa je treba, da flota letal [[Boeing 737]] v enem tednu prepelje več ljudi na km, kot jih je Concorde v vsej svoji zgodovini. Po krizi, ki je v letalski industriji nastala po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih]] [[11. september|11. septembra]] [[2001]], sta British Airways in Air France ta letala umaknila iz prometa in jih razstavila kot muzejske primerke. Ker bi bilo vzdrževanje teh letal izjemno drago, ni nikakršnega upanja, da bi katerega od njih še kdaj usposobili za letenje.
== Glej tudi ==
* [[seznam potniških letal]]
* [[seznam reaktivnih letal]]


== Nadzvočna potniška letala in projekti ==
{{aero-stub}}
* [[Tupoljev Tu-144]]
* [[Tupoljev Tu-244]]
* [[Boeing 2707]]
* [[Lockheed L-2000]]
* [[Aerion SBJ]]


== Sklici ==
[[Kategorija:Potniška letala]]
{{sklici}}
[[Kategorija:Reaktivna letala]]


== Zunanje povezave ==
{{Link FA|af}}
* [http://www.britishairways.com/concorde/index.html British Airways Concorde page]
{{Link FA|hr}}
* [http://www.braniffpages.com/concorde.html Braniff Airways Concorde page] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414164854/http://www.braniffpages.com/concorde.html |date=2012-04-14 }}
{{Link FA|zh}}
* [http://www.designmuseum.org/design/concorde Design Museum (UK) Concorde page]
* [http://www.nms.ac.uk/our_museums/museum_of_flight/concorde.aspx Concorde Experience at the National Museum of Flight, Scotland]
* [http://sinsheim.technik-museum.de/en/concorde-f-bvfb Concorde F-BVFB at the Auto & Technik Museum Sinsheim] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100712032344/http://sinsheim.technik-museum.de/en/concorde-f-bvfb |date=2010-07-12 }}
* [http://www.life.com/image/first/in-gallery/24961/supersonic-tribute-to-concorde Supersonic: Tribute to Concorde] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100325214459/http://www.life.com/image/first/in-gallery/24961/supersonic-tribute-to-concorde |date=2010-03-25 }} – a slideshow by ''Life magazine''
* [http://www.britishpathe.com/record.php?id=45713 Pathé film of 002's maiden flight from Filton to RAF Fairford on 9 April 1967] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111128175942/http://www.britishpathe.com/record.php?id=45713 |date=2011-11-28 }}
* [http://ghostsofdc.org/2012/01/30/first-supersonic-transatlantic-commercial-flight-lands-at-dulles-1976/ First Supersonic Transatlantic Commercial Flight Lands at Dulles (1976)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120529013200/http://ghostsofdc.org/2012/01/30/first-supersonic-transatlantic-commercial-flight-lands-at-dulles-1976/ |date=2012-05-29 }}


{{nadzvočna letala}}
[[af:Concorde]]
{{Potniška letala}}
[[ar:كونكورد]]
{{normativna kontrola}}
[[be:Канкорд]]

[[be-x-old:Канкорд]]

[[bg:Конкорд (самолет)]]
[[Kategorija:Potniška letala]]
[[bs:Concorde]]
[[Kategorija:Reaktivna letala]]
[[ca:Concorde]]
[[Kategorija:Nadzvočna letala]]
[[cs:Concorde]]
{{aero-stub}}
[[da:Concorde]]
[[de:Concorde]]
[[el:Κονκόρντ]]
[[en:Concorde]]
[[eo:Konkordo (aviadilo)]]
[[es:Concorde]]
[[eu:Concorde]]
[[fa:کنکورد]]
[[fi:Concorde]]
[[fr:Concorde (avion)]]
[[gl:Concorde]]
[[gu:કોનકોર્ડ]]
[[he:קונקורד]]
[[hi:कॉनकॉर्ड]]
[[hr:Concorde]]
[[hu:Concorde]]
[[ia:Concorde (aeroplano)]]
[[id:Concorde]]
[[is:Concorde]]
[[it:Concorde]]
[[ja:コンコルド]]
[[ka:კონკორდი]]
[[kn:ಕಾಂಕಾರ್ಡ್]]
[[ko:콩코드 (비행기)]]
[[li:Concorde]]
[[lt:Concorde]]
[[ml:കോൺകോർഡ് (വിമാനം)]]
[[ms:Concorde]]
[[my:ကွန်းကော့လေယာဉ်]]
[[nap:Concorde]]
[[nl:Concorde (vliegtuig)]]
[[no:Aérospatiale-BAC Concorde]]
[[os:Конкорд]]
[[pl:Concorde]]
[[pms:Concorde]]
[[pt:Concorde]]
[[ro:Concorde]]
[[ru:Aérospatiale-BAC Concorde]]
[[scn:Concorde]]
[[sk:Concorde]]
[[sr:Конкорд (авион)]]
[[sv:Concorde]]
[[ta:கான்கார்ட்]]
[[th:คองคอร์ด]]
[[tr:Concorde]]
[[uk:Конкорд]]
[[vi:Concorde]]
[[zh:协和飞机]]

Trenutna redakcija s časom 13:18, 25. julij 2024

Concorde
Vloga Nadzvočno potniško letalo
Proizvajalec/-ci BAC (danes BAE Systems)
Sud-Aviation, Aérospatiale (danes EADS)
Krstni polet 2. marec 1969[1]
Uveden 21. januar 1976
Upokojen 26. november 2003
Status umaknjen iz uporabe
Glavni uporabniki British Airways
Air France
Število izdelanih 20[2][3]
Cena programa £ 1.3 milijarde[4]
Cena enote £ 23 milijonov leta 1977
Concorde 001, 1969

Letalo Concorde je bilo drugo operativno nadzvočno potniško letalo. Nadzvočno hitrost je doseglo 1. oktobra 1968, dva meseca za sovjetskim Tu-144. Potovalna hitrost je bila 2,04 Macha, višina pa 17.700 metrov. Ima deltasto oblikovana krila. Concorde poganja motor z dodatnim zgorevanjem (reakcijsko-raketni motor), prvotno razvit za strateški bombnik Avro Vulcan. Komercialni leti pod družbama British Airways in Air France so potekali od 21. januarja 1976 do 24. oktobra 2003 (27 let), v primerjavi s samo sedmimi meseci komercialne uporabe Tu-144 (do 1. julija 1978).

Concorde je po številu smrti potnikov na prepeljani kilometer veljal za najvarnejše letalo vse do 25. julija 2000, ko je v nesreči v Parizu umrlo vseh 9 članov posadke, 100 potnikov in 4 ljudje na tleh; pripomniti pa je treba, da flota letal Boeing 737 v enem tednu prepelje več ljudi na km, kot jih je Concorde v vsej svoji zgodovini. Po krizi, ki je v letalski industriji nastala po terorističnih napadih 11. septembra 2001, sta British Airways in Air France ta letala umaknila iz prometa in jih razstavila kot muzejske primerke. Ker bi bilo vzdrževanje teh letal izjemno drago, ni nikakršnega upanja, da bi katerega od njih še kdaj usposobili za letenje.

Nadzvočna potniška letala in projekti

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Pilot Says Concorde Flight "Perfect"«. Montreal Gazette. 1. marec 1969. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2021. Pridobljeno 30. junija 2011.
  2. Towey 2007, p. 359.
  3. »Ageing luxury jet«. BBC News, 25 July 2000. 25. julij 2000.
  4. Marston, Paul (16. avgust 2000). »Is this the end of the Concorde dream?«. London: The Daily Telegraph, 16 August 2000.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]