Krakovski gozd: Razlika med redakcijama
m corr AWB |
m Širitev članka |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
Krakovski gozd je [[mokrišče]], ki ga poplavlja ga reka [[Krka]]. Njegov naravovarstveni pomen poudarjajo ogrožene nižje [[živali]], [[ribe]], [[dvoživke]] in še zlasti [[Ptica|ptic]], saj je s slovenskega Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk tu prisotnih kar 45 vrst. |
|||
[[Slika:Krakovski gozd (2).jpg|thumb|right|250px|Pohod skozi Krakovski gozd]] |
|||
'''Krakovski gozd''' leži severno od [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevice na Krki]]. [[Gozd]] je [[mokrišče]], ki ga poplavlja reka [[Krka]]. Ime je dobil po mestni četrti Krakovo v Ljubljani. V gozdu rastejo [[hrast]], [[beli gaber]] in [[črna jelša]]. V njem prebiva veliko ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. V sredini gozda je 40 hektarjev velik del, ki je bil leta [[1952]] razglašen kot [[naravni rezervat|pragozdni rezervat]]. Ob gozdu poteka 8 kilometrov dolga [[Resslova pot]], poimenovana po izumitelju ladijskega vijaka [[Josef Ressel|Josefu Resslu]], ki ga je preizkušal na Krki. |
|||
Krakovski gozdi obsega '''2400 ha'''. V središču gozda najdemo edini slovenski pragozdni ostanek, ki je bil leta [[1952]] razglašen kot pragozdni rezervat, ki meri 40,5 ha. Ob gozdu poteka 8 kilometrov dolga [[Resslova pot]], poimenovana po izumitelju ladijskega vijaka [[Josef Ressel|Josefu Resslu]], ki ga je preizkušal na Krki. V njem prevladujejo [[Hrast Dob|rast Dob]]. Uspevata pa tudi [[črna jelša]] in [[beli gaber]]. |
|||
| ⚫ | |||
Krakovski gozd je ime dobil po mestni četrti [[Krakovo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Krakovski gozd leži severno od [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevice na Krki]], južno od [[Avtocesta A2|avtoceste A2]], vzhodno od [[Dobruška vas|Dobruške vasi]] in zahodno od [[Veliki Podlog|Velikega Podloga]]. |
|||
Človek je odločneje posegel v okolico Krakovskega gozda šele v zadnjih desetletjih s hidromelioracijami ob potokih [[Radulja]], [[Čolnišček]], [[Jk|Račna]], [[Senuša]] in na [[Šentjernejsko poljež|Šentjernejskem polju]]. [[Močvirje Trstenik]] je na površini 30 ha zaščiten biotop nižinskih ptic in predstavlja v porečju Krke pomembno [[drstišče ščuk]] in [[mrestišče žabe plavček]]. |
|||
Za Krakovski gozd so značilne živali: [[črna štorklja]], [[orel klinkač]], [[srednji detel]], [[zelena žolna]], [[barska žaba]], [[zelena krastača]] in [[močvirska rovka]]. |
|||
Značilne rastline : [[Dacijski pljučnik|Dacijski pljučnik,]] [[Barjanska vijolica|Barjanska vijolica,]] [[Ostri šaš]], [[Vrbovolistna medvejka]], [[Močvirski tulipan]][[Slika:Krakovski gozd (2).jpg|thumb|right|250px|Pohod skozi Krakovski gozd]] |
|||
| ⚫ | |||
== Viri== |
== Viri== |
||
* Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} |
* Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} |
||
*[http://www.lepote-slovenije.si/krakovski-gozd/ Krakovski gozd] |
|||
*[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/6E5E4FCD70F33F6AC12573830030BF65 Krakovski gozd] |
|||
{{Naravne znamenitosti Slovenije}} |
{{Naravne znamenitosti Slovenije}} |
||
[[Kategorija:Občina Kostanjevica na Krki]] |
[[Kategorija:Občina Kostanjevica na Krki]] |
||
Redakcija: 18:25, 14. marec 2021
Krakovski gozd je mokrišče, ki ga poplavlja ga reka Krka. Njegov naravovarstveni pomen poudarjajo ogrožene nižje živali, ribe, dvoživke in še zlasti ptic, saj je s slovenskega Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk tu prisotnih kar 45 vrst.
Krakovski gozdi obsega 2400 ha. V središču gozda najdemo edini slovenski pragozdni ostanek, ki je bil leta 1952 razglašen kot pragozdni rezervat, ki meri 40,5 ha. Ob gozdu poteka 8 kilometrov dolga Resslova pot, poimenovana po izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu, ki ga je preizkušal na Krki. V njem prevladujejo rast Dob. Uspevata pa tudi črna jelša in beli gaber.
Krakovski gozd je ime dobil po mestni četrti Krakovo v Ljubljani. Krakovski gozd leži severno od Kostanjevice na Krki, južno od avtoceste A2, vzhodno od Dobruške vasi in zahodno od Velikega Podloga.
Človek je odločneje posegel v okolico Krakovskega gozda šele v zadnjih desetletjih s hidromelioracijami ob potokih Radulja, Čolnišček, Račna, Senuša in na Šentjernejskem polju. Močvirje Trstenik je na površini 30 ha zaščiten biotop nižinskih ptic in predstavlja v porečju Krke pomembno drstišče ščuk in mrestišče žabe plavček.
Za Krakovski gozd so značilne živali: črna štorklja, orel klinkač, srednji detel, zelena žolna, barska žaba, zelena krastača in močvirska rovka.
Značilne rastline : Dacijski pljučnik, Barjanska vijolica, Ostri šaš, Vrbovolistna medvejka, Močvirski tulipan
.jpg)
Leta 1991 je med slovensko osamosvojitveno vojno na področju Krakovskega gozda prišlo do oboroženega spopada med enotami TO in JLA.
Viri
- Skoberne, Peter Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Ljubljana, Prešernova družba, 1988, (COBISS)
- Krakovski gozd
- Krakovski gozd
