Krakovski gozd: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 09:49, 16. april 2023

Krakovski gozd je mokrišče, ki ga poplavlja reka Krka. Njegov naravovarstveni pomen poudarjajo ogrožene nižje živali, ribe, dvoživke in še zlasti ptice, saj je s slovenskega Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk tu prisotnih kar 45 vrst.

Krakovski gozd obsega 2400 ha. V središču gozda najdemo edini slovenski pragozdni ostanek, ki je bil leta 1952 razglašen kot pragozdni rezervat, ki meri 40,5 ha. Z močvirjema Trstenik in Valenčevka je edini ohranjeni sklenjeni poplavni gozd v Sloveniji, ki je ostanek nekdaj obširnih hrastovih gozdov med Savo, Krko in Sotlo. V njem prevladujejo hrast in dob, uspevata pa tudi črna jelša ter beli gaber.

Krakovski gozd je ime dobil po mestni četrti Krakovo (zakaj?-razložiti!) v Ljubljani. Krakovski gozd leži severno od Kostanjevice na Krki, južno od avtoceste A2, vzhodno od Dobruške vasi in zahodno od Velikega Podloga.

Človek je odločneje posegel v okolico Krakovskega gozda šele v zadnjih desetletjih s hidromelioracijami ob potokih Radulja, Čolnišček, Račna, Senuša in na Šentjernejskem polju. Močvirje Trstenik je na površini 30 ha zaščiten biotop nižinskih ptic in predstavlja v porečju Krke pomembno drstišče ščuk in mrestišče žabe plavček.

Za Krakovski gozd so značilne živali: črna štorklja, mali klinkač, srednji detel, zelena žolna, vijeglavka, pivka, barska žaba, zelena krastača in močvirska rovka.

Značilne rastline so Dacijski pljučnik, Barjanska vijolica, Ostri šaš, Vrbovolistna medvejka, Močvirski tulipan

Leta 1991 je med slovensko osamosvojitveno vojno na področju Krakovskega gozda prišlo do oboroženega spopada med enotami TO in JLA.

Resslova pot

Ob Krakovskem gozdu poteka 8 kilometrov dolga Resslova pot, poimenovana po izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu, ki ga je preizkušal na Krki, ko je bil zaposlen kot gozdarski inženir v kartuziji Pleterje. Resslova pot vas vodi po gozdni stezi, marsikje se preko brvi prečka vodo, ves čas pa jo obdajajo visoka, vitka drevesa, ki v višino merijo tudi do 40 metrov. Ob poti se lahko ves čas občuduje biotsko pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Zelo bogata je tudi podrast Krakovskega gozda, kjer rastejo številne zaščitene rastlinske vrste, med drugim močvirski tulipan.

Viri

Skoberne, Peter Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Ljubljana, Prešernova družba, 1988, (COBISS)
Krakovski gozd
Krakovski gozd

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 '''Krakovski gozd''' je [[mokrišče]], ki ga poplavlja reka [[Krka]]. Njegov [[Naravovarstveni atlas|naravovarstveni]] pomen poudarjajo ogrožene nižje [[živali]], [[ribe]], [[dvoživke]] in še zlasti [[Ptica|ptice]], saj je s slovenskega Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk tu prisotnih kar 45 vrst.
-Krakovski gozd obsega '''2400 ha'''. V središču gozda najdemo edini slovenski [[pragozd]]<nowiki/>ni ostanek, ki je bil leta [[1952]] razglašen kot pragozdni rezervat, ki meri 40,5 ha. Z močvirjema Trstenik in Valenčevka je edini ohranjeni sklenjeni poplavni gozd v Sloveniji, ki je ostanek nekdaj  obširnih hrastovih gozdov med Savo, Krko in Sotlo.
+Krakovski gozd obsega 2400 ha. V središču gozda najdemo edini slovenski [[pragozd]]ni ostanek, ki je bil leta 1952 razglašen kot pragozdni rezervat, ki meri 40,5 ha. Z [[močvirje]]ma Trstenik in Valenčevka je edini ohranjeni sklenjeni poplavni gozd v Sloveniji, ki je ostanek nekdaj obširnih hrastovih gozdov med [[Sava|Savo]], Krko in [[Sotla|Sotlo]]. V njem prevladujejo [[hrast]] in [[dob (drevo)|dob]], uspevata pa tudi [[črna jelša]] ter [[beli gaber]].
-Ob gozdu poteka 8 kilometrov dolga [[Resslova pot]], poimenovana po izumitelju ladijskega vijaka [[Josef Ressel|Josefu Resslu]], ki ga je preizkušal na Krki. V njem prevladujejo [[hrast]] in [[dob]], uspevata pa tudi [[črna jelša]] ter [[beli gaber]].
 Krakovski gozd je ime dobil po mestni četrti [[Krakovo]] (zakaj?-razložiti!) v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Krakovski gozd leži severno od [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevice na Krki]], južno od [[Avtocesta A2|avtoceste A2]], vzhodno od [[Dobruška vas|Dobruške vasi]] in zahodno od [[Veliki Podlog|Velikega Podloga]].
-Človek je odločneje posegel v okolico Krakovskega gozda šele v zadnjih desetletjih s hidromelioracijami ob potokih [[Radulja]], [[Čolnišček]], [[Jk|Račna]], [[Senuša]] in na [[Šentjernejsko poljež|Šentjernejskem polju]]. [[Močvirje Trstenik]] je na površini 30 ha zaščiten biotop nižinskih ptic in predstavlja v porečju Krke pomembno [[drstišče ščuk]] in [[mrestišče žabe plavček]].
+Človek je odločneje posegel v okolico Krakovskega gozda šele v zadnjih desetletjih s hidromelioracijami ob potokih [[Radulja]], [[Čolnišček]], [[Jk|Račna]], [[Senuša]] in na [[Šentjernejsko poljež|Šentjernejskem polju]]. [[Močvirje Trstenik]] je na površini 30 ha zaščiten biotop nižinskih ptic in predstavlja v porečju Krke pomembno [[Drst|drstišče]] [[ščuka|ščuk]] in [[mrest]]išče [[Plavček (žaba)|žabe plavček]].
-Za Krakovski gozd so značilne živali: [[črna štorklja]], [[orel klinkač]] ([[mali klinkač]]), [[srednji detel]], [[zelena žolna]], [[barska žaba]], [[zelena krastača]] in [[močvirska rovka]].
+Za Krakovski gozd so značilne živali: [[črna štorklja]], [[mali klinkač]], [[srednji detel]], [[zelena žolna]], [[vijeglavka]], [[Pivka (ptič)|pivka]], [[barska žaba]], [[zelena krastača]] in [[močvirska rovka]].
 Značilne rastline so [[Dacijski pljučnik|Dacijski pljučnik,]] [[Barjanska vijolica|Barjanska vijolica,]] [[Ostri šaš]], [[Vrbovolistna medvejka]], [[Močvirski tulipan]][[Slika:Krakovski gozd (2).jpg|thumb|right|250px|Pohod skozi Krakovski gozd]]
+Leta 1991 je med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]] na področju Krakovskega gozda prišlo do oboroženega spopada med enotami [[TO]] in [[JLA]].
+== Resslova pot ==
-Leta 1991 je med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]] na področju Krakovskega gozda prišlo do oboroženega spopada med enotami [[TO]] in [[JLA]].
+Ob Krakovskem gozdu poteka 8 kilometrov dolga [[Resslova pot]], poimenovana po izumitelju ladijskega vijaka [[Josef Ressel|Josefu Resslu]], ki ga je preizkušal na Krki, ko je bil zaposlen kot gozdarski inženir v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|kartuziji Pleterje]]. Resslova pot vas vodi po gozdni stezi, marsikje se preko brvi prečka vodo, ves čas pa jo obdajajo visoka, vitka drevesa, ki v višino merijo tudi do 40 metrov. Ob poti se lahko ves čas občuduje biotsko pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Zelo bogata je tudi podrast Krakovskega gozda, kjer rastejo številne zaščitene rastlinske vrste, med drugim [[močvirski tulipan]].
 == Viri==