Gvajana

Republika Gvajana je obmorska država v severni Južni Ameriki, ki predstavlja zahodni del širše regije Gvajane (amerindijanska beseda, ki pomeni dežela mnogih voda) in na severu meji na Atlantski ocean, na vzhodu na Surinam, na jugu na Brazilijo, ter na zahodu na Venezuelo.

Geografija

Gvajana se nahaja na severni obali Južne Amerike. Meji s tremi državami: Venezuelo (na zahodu), Brazilijo (na jugu) ter Surinamom (na vzhodu). Celotna kopenska površina Gvajane meri 214,969 kv km od katerih je 196,849 kv km kopnega in 18,120 kv km vode. Gvajana meji na severu tudi Z Atlantskim oceanom in ima torej tudi 459 km obale. Podnebje je v Gvajani tropsko. Skozi celo leto sije sonce razen v dveh deževnih obdobjih (maj-avgust; september-januar). Temperature so večinoma visoke, vreme pa vlažno. Gvajana je 3. najmanjša država v Južni Ameriki ob Surinamu in Urugvaju. Ozemlje je vglavnem sestavljeno iz planot in velikih travnikov, na jugu dobimo tudi savano. Najvišja točka v Gvajani je Mount Roraima 2,835 m. Naravni viri ki jih ima Gvajana so boksit, zlato in diamanti. Ražširjen je tudi ribolov.

Zgodovina

Gvajano so prvi obljudili Aruaki in Karibi. Evropejci so prvič zagledali to območje v tretjem potovanju K. Kolumba in raziskovano je bilo v 16. stoletju. V 17. stoletju je Nizozemska na tem predelu Južne Amerike ustanovila tri kolonije: Esekvibo, Berbiče in Demerara. Na začetku 19. stoletja je te tri kolonije prejela Velika Britanija in takole so današnji Gvajani nadeli ime Britanska Gvajana. To območje je znano tudi zaradi sužnjev (Maroon), ki so se pred gospodarji zatekali v gozdove in se mešali z Indiosi. Po ukinitvi suženjstva, so se Maroon naseljevali v mesta in, ker ni bilo več delovne sile na plantažah, so v njih zaposlili Evropejce, Kitajce in posebno Indijce. Venezuela je od leta 1889 zahtevala zase približno polovico današnjega ozemlja Gvajane. Leta 1966 je Gvajana postala neodvisna, čeprav je ostala v skupini "Commonwealth". V letih po osvoboditvi sta bodisi Zda ko V.Britanija močno uplivali na notranjo politiko države.

Ekonomija

Ekonomija v Gvajani sloni večinoma na kmetijstvu, ribolovu in predelavanju naravnih bogastvev kot zlato in minerali. Pomanjkliva pa je v storitvah in infastukturah. Zadnji podatki nam povejo, da BDP šteje $3.082 bilijonov. Primarni sektor, ki v glavnem obdeluje sladkor, riž, olje, ribe, znaša 24 % državnega BDP-ja. Sekundarni pa, ki, kot že prej omenjeno, se v glavnem ukvarja z naravnimi bogastvi kot zlato, minerali pa še aluminijem, djamanti, znaša 23,6 % BDP-ja. Kljub svetovni gospodarski krizi, se je gvajanski bruto domači proizvod povečal za 3,6 % in pričakujemo si, da bo še dalje tako napredoval. Toda spomniti si moramo, da je državna inflacija pri zadnjih podatkih dosegla 12,3 % in, da je brezdelje prizadelo kar 9,1 % prebivalstva.

Glej tudi

seznam suverenih držav

Zunanje povezave

Poglejte si besedo gvajana v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.