Soči (Gregorčič)
Soči je pesnitev primorskega pesnika in duhovnika Simona Gregorčiča (1844-1906), posvečena reki Soči. Napisal jo je leta 1879.
Besedilo pesmi
- Krasna si, bistra hči planin,
- Brdka v prirodni si lepoti,
- ko ti prozornih globočin
- nevihte temne srd ne moti -
- krasna si, hči planin!
- Tvoj tek je živ in je legak
- ko hod deklet s planine;
- in jasna si ko gorski zrak
- in glasna si, kot spev krepak
- planinske je mladine -
- krasna si, hči planin!
- Rad gledam ti v valove bodre,
- valove te zelenomodre:
- temna zelen planinskih trav
- in vedra višnjevost višav
- lepo se v njih je zlila;
- na rosah sinjega neba,
- na rosah zelenih gora
- lepoto to si pila -
- krasna si, hči planin!
- Ti meni si predraga znanka!
- Ko z gorskih prišumiš dobrav,
- od doma se mi zdiš poslanka,
- nesoča mnog mi ljub pozdrav -
- Bog sprimi te tu sred planjav!...
- Kako glasno, ljubo šumljaš,
- ko sred gora še pot imaš!
- A ko prideš na ravnine,
- zakaj te živa radost mine?
- Kaj trudno lezeš in počasi,
- zakaj so tožni tvoji glasi?
- Težko se ločiš od hribov,
- Mar veš, da tečeš tik grobov,
- grobov slovenskega domovja?
- V tej boli tožna in počasna,
- ogromna solza se mi zdiš,
- a še kot solza - krasna!
- Krasna si, bistra hči planin,
- Brdka v prirodni si lepoti,
- ko ti prozornih globočin
- nevihte temne srd ne moti!
- Pa oh, siroti tebi žuga
- vihar grozán, vihar strašán;
- prihrumel z gorkega bo juga,
- divjal čez plodno bo ravan,
- ki tvoja jo napaja struga —
- gorjé, da daleč ni ta dan!
- Nad tabo jasen bo oblok,
- krog tebe pa svinčena toča
- in dež krvav in solz potok
- in blisk in grom — oh, bitva vroča!
- Tod sekla bridka bodo jekla,
- in ti mi boš krvava tekla:
- kri naša te pojila bo,
- sovražna te kalila bo!
- Takrat se spomni, bistra Soča,
- kar gorko ti srce naroča:
- Kar bode shranjenih voda
- v oblakih tvojega neba,
- kar vode v tvojih bo planinah,
- kar bode v cvetnih je ravninah,
- tačas pridrvi vse na dan,
- narasti, vzkipi v tok strašán!
- Ne stiskaj v meje se bregov,
- srdita čez branove stopi,
- ter tujce, zemlje-lačne, vtopi
- Na dno razpenjenih valov!