Pojdi na vsebino

Admiral Vinogradov (rušilec)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Admiral Vinogradov
Admiral Vinogradov leta 1992
Zgodovina
Rusija
Ime: Admiral Vinogradov
Poimenovana po: Nikolaj Ignatjevič Vinogradov
Ladjedelnica: Ladjedelnica Jantar, Kaliningrad
Začetek gradnje: 5. februar 1986
Splavitev: 4. junij 1987
Dana v uporabo: 30. december 1988
Domače pristanišče: Vladivostok
Status: V modernizaciji
Splošne značilnosti
Razred: Fregat
Izpodriv:
  • 6200 t standardno
  • 7900 t polno
Dolžina: 163 m
Širina: 19 m
Ugrez: 7,8 m
Pogon: 2 gredi, 4 pospeševalne in potovalne plinske turbine, 120.000 KM (89.000 kW)
Hitrost: 35 vozlov (65 km/h)
Doseg: 10.500 navtičnih milj (19.400 km) pri 14 vozlih (26 km/h)
Maksimalna posadka: 300
Senzorji in
procesni sistemi:
1 × Fregat MAE radarski sistem
Oborožitev:
  • 2 × 4 protipodmorniških raket Metel
  • 8 × 8 raket Kinžal
  • 1 × Gibka (3M47)
  • 2 × 1 100 mm topova
  • 4 × 30 mm AK630 Gatlingovi topovi
  • 2 × 4 533 mm torpednih cevi, 53-65 torpedi
  • 2 × RBU-6000 protipodmorniški raketomet
Nosilnost letal: 2 x Ka-27
Objekti za zrakoplove: Vzletišče in hangar

Admiral Vinogradov (rusko Адмирал Виноградов) je raketni rušilec razreda Fregat Ruske vojne mornarice. Je del 36. divizije ladij Tihooceanske flote v Vladivostoku. Poimenovan je po admiralu Nikolaju Ignatjeviču Vinogradovu. Njegov gredelj je bil položen 5. februarja 1986 v Ladjedelnici Jantar, splavljen je bil 4. junija 1987, v uporabo pa je bil predan 30. decembra 1988. Razvoj projekta 1155 Fregat se je začel v Severnem projektno-konstruktorskem biroju leta 1972 pod vodstvom glavnih konstruktorjev Nikolaja Pavloviča Soboljeva in Vasilija Pavloviča Mišina.

Avgusta 1990 je s še dvema sovjetskima ladjama obiskal San Diego v Kaliforniji.[1]

Leta 1992 je bil nameščen v Perzijski zaliv za uresničevanje resolucij Združenih narodov o Iraku.[2]

Leta 2010 je izvedel protipiratsko patruljiranje ob Somaliji,[3] kjer je zamenjal sestrsko ladjo Admiral Levčenko s Severne flote.

Leta 2016 je sledil več ameriškim vojnim ladjam med ameriškimi mornariškimi vajami pri Havajih,[4] nato pa se je udeležil rusko-kitajskih mornariških vaj v Južnokitajskem morju.[5]

Med letoma 2020 in 2024 je na modernizaciji, v okviru katere bo oborožen z raketami 3M-54 Kalibr, podobno kot pred njim v letih 2016–2021 sestrska ladja Maršal Šapošnikov.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Zamichow, Nora (1. avgust 1990). »Three Soviet Warships Sail Into San Diego«. Los Angeles Times. Pridobljeno 7. junija 2019.
  2. »Russia Sending Two Warships to Gulf«. The Washington Post. 2. september 1992. Pridobljeno 17. aprila 2021.
  3. »Another Pacific Fleet task force sailed off to fight piracy«. Rusnavy.com. 17. november 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2018. Pridobljeno 7. julija 2015.
  4. Eckstein, Megan (18. julij 2016). »Russian Destroyer Shadows USS America Near Hawaii«. USNI News. Pridobljeno 7. junija 2019.
  5. »Ship detachment of the Pacific Fleet returned to Vladivostok after participating in the Naval Interaction-2016 exercise«. Ministry of Defence of the Russian Federation. 24. oktober 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. oktobra 2016. Pridobljeno 17. aprila 2021.