Pojdi na vsebino

Benetke (pokrajina)

Pokrajina Venezia

Provincia di Venezia
Bivša pokrajina
(1866–2014)
Benetke
Benetke
Zemljevid z označeno lego bivše italijanske pokrajine
Zemljevid z označeno lego bivše italijanske pokrajine
45°27′N 12°24′E / 45.450°N 12.400°E / 45.450; 12.400
Država Italija
deželaBenečija
Glavno mestoBenetke
Občine44
Površina
 • Skupno2.467 km2
Prebivalstvo
 (2011)
 • Skupno846.962
 • Gostota340 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
30010, 30014-30016, 30020-30039
Omrežna skupina041, 049, 0421, 0422, 0426, 0431
Avtomobilska oznakaVE
ISTAT027

Pokrajina Benetke (v italijanskem izvirniku Provincia di Venezia [provìnča di venècja]) je bila ena od sedmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Benečija. Zavzemala je tudi otoke Beneške lagune. Na severu je mejila z deželo Furlanija - Julijska krajina, na jugovzhodu z Jadranskim morjem, na jugu s pokrajino Rovigo in na zahodu s pokrajinama Padova in Treviso.

Večje občine

[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto so Benetke, ki štejejo okoli 270.000 prebivalcev, ostale večje občine so (podatki 31.12.2006):

Občina Prebivalcev
Benetke 268.736
Chioggia 50.857
San Donà di Piave 40.014
Mira 38.022
Mirano 26.245
Spinea 25.520
Portogruaro 25.162
Jesolo 23.988

Naravne zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Najbolj znana zanimivost pokrajine je seveda laguna, ki jo je UNESCO priznal skupaj z Benetkami za spomenik svetovne dediščine. Razprostira se preko 550 km² površine, od katere je samo 8 % kopnega (vključno z mestom Benetke) in 11 % več ali manj globokega morja (kanali). Ostala površina je blatna ravnica in slano močvirje.

Seznam zaščitenih področij:

Zgodovinske zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Ozemlje današnje pokrajine Venezia je sorazmerno ozek (25 km) pas, ki zavzema okoli 120 km obale. Za časa Beneške republike se je to področje delilo v Dogado (= doževa posest, torej središče mesta Benetke) in Stato da Mar (= država na morju). To ozemlje je bilo do devetega stoletja pod Bizantinci, in sicer najprej pod Ravenskim eksarhatom do leta 751, nato formalno direktno pod Bizancem. Po sporih z Bizantinci in koncu četrte križarske vojne (1204) je Stato da Mar dosegel največji razmah, saj je zasedel skoraj polovico Bizantinskega cesarstva.

Ostali predeli republike, torej notranjost današnje dežele Benečija, so se imenovali Stato da Tera (= država na suhem) in so pred priključitvijo republiki pripadali Langobardom in dinastijama Este in Ezzelini.