Pojdi na vsebino

Jurij Ivanovič Venelin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jurij Ivanovič Venelin
Portret
Rojstvo22. april (4. maj) 1802
Tybava[d]
Smrt26. marec (7. april) 1839 (36 let) ali 26. marec 1839({{padleft:1839|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1] (36 let)
Moskva
Državljanstvo Ruski imperij
Poklicantropolog, zgodovinar

Jurij Ivanovič Venelin (rusinsko Юрій Іванович Венелін, latinizirano Georgius Hutza), rusinsko-ukrajinski zgodovinar, zdravnik, slavist, filolog in publicist, * 4. maj (22. april, julijanski koledar) 1802, Nagy-Tibava, Ogrska (danes Tibava, Ukrajina), † 7. april (26. marec) 1839, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Venelinovo najbolj znano delo je povezano s preučevanjem bolgarščine, Bolgarov in bolgarske kulture.

Venelinova hipoteza o pradomovini Slovencev

[uredi | uredi kodo]

Venelin je postavil hipotezo, po kateri so Slovenci starodavni prebivalci, staroselci na širšem območju današnje Srednje Evrope in Balkana. To ozemlje – starodavno Slovenijo – je Venelin umestil med reko Donavo in obalo Jadranskega morja. Venelinove ugotovitve in zaključki se bistveno razlikujejo od ugotovitev današnjega zgodovinopisja. Ruski znanstvenik namreč niti malo ni dvomil v to, da Slovenci niso prebivali na sedanjem ozemlju že davno pred Kristusovim rojstvom.[2][nezanesljiv vir?]

  • O charakterě narodnych pěsen u Slavjan zadunajskih (1835)
  • Starodavni in današnji Slovenci (Drevnie i nynešnie Slovene), Moskva 1841 (ponatis Moskva 2004, slovenski prevod Ljubljana 2009)

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Dr. Constant v. Wurzbach Venelin, Georg // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 50. — S. 105.
  2. »Andrej Šiško, Predstavitev knjige Jurij Vendelin: Starodavni in današnji Slovenci Hervardi 31. 08. 2009«.

 Glej tudi

[uredi | uredi kodo]