Pojdi na vsebino

Papež Roman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 Roman 
Papež Roman
Papež Roman
Izvoljenavgust 897 (izvoljen)
Začetek papeževanjaavgust 897 (posvečen in ustoličen)
Konec papeževanjanovember 897 (4 mesece)
PredhodnikŠtefan VI.
NaslednikTeodor II.
Redovi
Položaj114. papež
Osebni podatki
Rojstvodatum neznan[1]
Gallese[d]
Smrtnovember 897[2]
Rim
PokopanStara Bazilika svetega Petra, Vatikan
NarodnostItalijan
Verakatoličan
StaršiKonstantin
Drugi papeži z imenom Roman
Catholic-hierarchy.org

Roman (včasih tudi Roman I.latinsko Papa Romanus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * pred 850 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 897 ali pozneje Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija)
Papež je bil od avgusta do novembra 897.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]
Papež Roman

Roman se je rodil pred letom 850 v Galleseju blizu Civita Castellana, Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija. Bil je sin Konstantina (Constantino). Iz njegovega cerkvenega življenja je znano, da je bil kardinal-duhovnik pri San Pietro in vincoli (Sveti Peter v vezeh - kardinalski naslov). Za kardinala ga je imenoval v svojem tretjem konsistoriju 867 papež Nikolaj I.. Nekateri viri omenjajo, da je bil brat, po drugih nečak, Marina I. [3] [4] [5]

Papež

[uredi | uredi kodo]

Malo verjetno je poročilo, ki ga prinaša Platina [6] v 15. stoletju, češ da se je izrekel zoper Šefana VI.. Izgleda, da so ga odstavili (po nekih virih zastrupili) pripadniki neke rimske stranke, ki se jim je z nečim zameril; njegov naslednik Teodor II. se je v svojem izredno kratkem papeževanju odlikoval ravno s tem, da je vrnil čast spominu Formoza in prenesl njegovo truplo k Sv. Petru. Zato je možno, da je Romana odstavila ista stranka, ki ga je postavila, in sicer zaradi njegovega zadržanja, ki ni bilo dovolj odločno v prid Formozu.

  • »Documenta Catholica Omnia« (v latinščini). Pridobljeno 6. decembra 2011.
  • Podelil je opatu]] opatije Farfa Vitalisu palij.
  • Potrdil je nadarbino cerkvam v španski Gironi ter na področju otokov Mallorca in Menorca, kakor tudi francoski Elni.
  • Podelil je tudi palij patriarhu Valpertu v Gradežu.
  • Letopisec Frodoard prinaša tri različice o njegovem življenju in v vseh ga opisuje kot krepostnega človeka.
  • Njegovi kovanci nosijo ime cesarja Lamberta; njegov podpis pa označuje s "Scs. Petrus". [7] [8]

Smrt in spomin

[uredi | uredi kodo]

Papeža Romana so odstavili novembra 897. Ni poročil glede njegove usode; zato lahko sklepamo, da so ga prisilili obleči meniško kuto, kar je bilo enako odstavitvi – in je verjetno potem še precej časa živel; po drugih virih pa naj bi ga zastrupili in je umrl že novembra 897. [9] [10]
Pokopali so ga v staro Baziliko sv. Petra.

Ocena

[uredi | uredi kodo]

Za papeže je bilo 10. stoletje zares temačno in ga po pravici imenujemo mračno stoletje. Brez cesarske zaščite so bili nemočni in prepuščeni muham rimskega in italijanskega plemstva, ki si je nadzor nad Cerkvijo pridobivalo tako, da je na njene položaje nastavljalo svoje sorodnike ali politične somišljenike. Kronika, ki jo je napisal nemški škof Liutprand,[11] slika posvetnost na papeževem dvoru; vendar jo je treba brati s pridržkom, saj je bil pisec zelo protirimsko razpoložen in je zato dvomno, da je pisal nepristransko. [12]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Enciclopedia dei Papi — 2000.
  2. La Santa Sede
  3. »The Cardinals of the Holy Roman Church. General list of Cardinals 9th Century (795–900)«. Salvador Miranda. 1998–2015. Pridobljeno 26. februarja 2017.
  4. Anura Guruge (16. februar 2010). The Next Pope (illustrated izd.). str. 88. ISBN 9780615353722.
  5. M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 105.
  6. Bartolomeo Platina (rojen kot Bartolomeo Sacchi; 1421–1481) – italijanski renesačni humanist, zgodovinar in pisatelj
  7. »Papa Romano«. Cathopedia. 28. januar 2013. Pridobljeno 26. februarja 2017.
  8. »Pope Romanus«. Catholic Encyclopedia New Advent. 1912. Pridobljeno 26. februarja 2017.
  9. »Romano«. Enciclopedia dei Papi di Vito Loré. 2000. Pridobljeno 26. februarja 2017.
  10. »Papa Romano I«. Dec. 2000. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. oktobra 2010. Pridobljeno 26. februarja 2017.
  11. Liutprand Kremonski (920–972) je bil nemški škof v Cremoni in pomemben zgodovinar
  12. Harry Rosenberg. Kriza zahoda v: Zgodovina krščanstva. str. 24459.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
(slovensko)
  • Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II.. Mohorjeva družba, Celje 1989.
  • Zgodovina krščanstva. Prevod: Uroš Kalčič. Ljubljana: Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče. 1992. str. 688. COBISS 29084160. ISBN 86-341-0644-6. (izvirnik: The history of Christianity, Revised edition copyright 1990 Lion Publishing).
  • Fran Grivec: Vzhodno cerkveno vprašanje. Samozaložba, Maribor 1909.
(angleško)
  • Richard P. McBrien: Lives of the Popes. San Francisco 2000.
(francosko)
  • John Norman Davidson Kelly: Dictionaire des papes. Brepols 1996.
(nemško)
  • Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • Päpste und Papsttum. Herder Lexikon (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016.
(italijansko)
  • Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco. Armando Editore, Roma 2013.
(madžarsko)
  • Ferenc Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
(slovensko)
(angleško)
(italijansko)
(portugalsko)

Papa Romano I (portugalsko) Arhivirano 2010-10-07 na Wayback Machine.

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Štefan VI.
Papež
897–897
Naslednik: 
Teodor II.