Pojdi na vsebino

Paschenov zakon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Paschenove krivulje za helij, neon, argon, vodik in dušik kot funkcije prebojne napetosti.

Paschenov zakon pravi, da je prebojna napetost v homogenem električnem polju odvisna od tlaka plina in razdalje med elektrodama.

Imenuje se po nemškem fiziku Friedrichu Paschnu (1865–1947). Odkril ga je v letu 1889.[1]

Paschen je ugotovil, da je napetost pri kateri pride do preboja, enaka:

kjer je:

  • – napetost pri kateri pride do preboja
  • tlak plina, ki se nahaja med elektrodama
  • – razdalja med elektrodama
  • – konstanta, ki je odvisna od sestave plina med elektrodama
  • – konstanta, ki je odvisna od sestave plina med elektrodama

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  • Paschen, Friedrich (1889). »Ueber die zum Funkenübergang in Luft, Wasserstoff und Kohlensäure bei verschiedenen Drucken erforderliche Potentialdifferenz«. Annalen der Physik. Zv. 273, št. 5. str. 69–75. doi:10.1002/andp.18892730505.

Zunaje povezave

[uredi | uredi kodo]